Zanimanje petošolcev za naravoslovne vsebine izven okvirov šoleFortuna, Lovrenc (Avtor) Pavlin, Jerneja (Mentor) Slapničar, Miha (Komentor) naravoslovjezanimive naravoslovne vsebinenotranja motivacijasituacijski interesučenje z raziskovanjemRaziskave kažejo, da naravoslovni predmetni veljajo za manj priljubljene predmete med osnovnošolci, njihova priljubljenost pa dodatno upada tudi s starostjo učencev. Razlogov za to je več. Ugotovimo lahko, da bi se morali učenci pri pouku naravoslovnih predmetov več srečevati z učnimi vsebinami, ki so jim zanimive in lahko umestljive v kontekst vsakdanjega življenja. To je zapisano tudi v učnem načrtu. Spoznavanje in raziskovanje naravoslovnih vsebin naj bi potekalo izkustveno ob različnih življenjskih dejavnostih. Kaže se, da je priljubljenost naravoslovnih predmetov tesno povezana z izborom učnih vsebin. Namen magistrskega dela je bil natančneje raziskati tematiko in ugotoviti, katere zanimive naravoslovne učne vsebine, ki niso del učnega načrta, petošolce še posebej zanimajo, jih vpeljati v pouk in s tem pozitivno pripomoči k izboljšanju ravni situacijskega interesa ter notranje motivacije učencev za učenje naravoslovja pri izbrani skupini učencev. Zanimalo nas je tudi, ali se pojavljajo razlike med učenci in učenkami glede izbora vsebin. Želeli smo izvedeti tudi to, ali sta raven situacijskega interesa za vpeljavo izbirnih vsebin pri naravoslovju in učna uspešnost učencev pri naravoslovnih predmetih povezani ter ali sta raven situacijskega interesa učencev za naravoslovje in njihova učna uspešnost pri naravoslovnih predmetih povezani. Raziskava je potekala v dveh delih v šolskem letu 2022/23. V prvem delu je bilo v vzorec vključenih 400 petošolcev izbranih mestnih in podeželskih slovenskih osnovnih šol. Oblikovani anketni vprašalnik z naslovom Zanimanje petošolcev za naravoslovne vsebine izven okvirov šole so petošolci izpolnjevali v šoli pri pouku. V drugem delu smo v vzorec vključili izbran oddelek 23 učencev. Na podlagi analize njihovih odgovorov, pridobljenih z vprašalnikom, smo ugotovili, da jih najbolj zanima vsebina o bioluminiscenci, in da se želijo o tej vsebini učiti v šoli pri pouku. Pripravili in izvedli smo učni uri z vsebino o bioluminiscenci. Po izvedbi so učenci izpolnjevali pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo preverili njihov situacijski interes ter notranjo motivacijo po izvedbi učne ure. Učenci so reševali tudi preizkus znanja, s katerim smo preverili napredek v znanju naravoslovja o izbrani vsebini. Ugotovili smo, da petošolce naravoslovje zanima. Še posebej jih pritegnejo izbirne zanimive vsebine o bioluminiscenci in astronomiji. O obeh izbranih vsebinah bi se učenci radi učili tudi pri pouku v šoli. Ugotovili smo, da se med dečki in deklicami pojavljajo statistično pomembne razlike pri izboru določenih zanimivih naravoslovnih vsebin. Prav tako pri določenih zanimivih vsebinah obstaja statistično pomembna zanemarljiva pozitivna povezanost med ravnjo interesa učencev za vpeljavo izbirnih vsebin pri naravoslovju in njihovo učno uspešnostjo pri naravoslovnih predmetih. Obstaja pa tudi statistično pomembna šibka pozitivna povezanost med ravnjo interesa učencev za naravoslovje in njihovo učno uspešnostjo pri naravoslovju. Izkazalo se je tudi to, da je vpeljava zanimive vsebine o bioluminisenci pozitivno delovala na notranjo motivacijo in situacijski interes učencev za naravoslovje. Pri tem so izkazali tudi napredek v znanju za izbrano izbirno vsebino. Z magistrskim delom smo želeli pokazati, da lahko z izbiro zanimivih učnih vsebin in njihovo vpeljavo v pouk po principu učenja z raziskovanjem pozitivno pripomoremo k zanimanju učencev za naravoslovje. Izsledki raziskave učiteljem razrednega pouka nudijo vpogled v zanimanje učencev za naravoslovje in to, katere vsebine so jim najbolj všeč. Izvedba učne ure o bioluminiscenci pa je konkreten primer dobre prakse vpeljave zanimivih vsebin v pouk.L. Fortuna20232023-08-27 08:30:10Magistrsko delo/naloga148595sl