<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148589"><dc:title>Toksični učinki izbranih kovin na razmnoževanje alge Chlamydomonas reinhardtii</dc:title><dc:creator>Lesjak,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eleršek,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>toksični vpliv</dc:subject><dc:subject>inhibicija razmnoževanja</dc:subject><dc:subject>gostota celic</dc:subject><dc:subject>fluorescenca klorofila</dc:subject><dc:subject>EC20</dc:subject><dc:subject>EC50</dc:subject><dc:subject>arzen(V)</dc:subject><dc:subject>selen(VI)</dc:subject><dc:subject>mikroalga Chlammydomonas reinhardtii</dc:subject><dc:description>V okviru diplomske naloge smo preučevali toksične učinke izbranih kovin na razmnoževanje alge Chlammydomonas reinhardtii s pomočjo parametrov, kot so gostota celic, inhibicija razmnoževanja, efektivna koncentracija in fluorescenca. Zastavljeni cilji diplomskega dela so raziskati in primerjati učinek kovin selena(VI) in arzena(V) pri EC20 s pomočjo razlike mediane fluorescence in določiti inhibicijio razmnoževanja alg WT. V prvem sklopu raziskovanja smo celice C. reinhardtii obdelovali z različnimi koncentracijami arzena(V) in selena(VI) v ločenih poskusih. Delo smo opravljali v primerno zaščitenem okolju. Na podlagi smernic OECD 201 smo izvedli test rastne inhibicije na algah, ki je trajal 72 ur. Kulturo alg smo najprej morfološko pregledali s pomočjo mikroskopa in najboljšo kulturo iz knjižnice prenesli v erlenmajerico s TAP medijem ter jo dali na stresalnik v rastno komoro, da so se celice namnožile do pozne eksponentne faze. Vzorce izpostavljene kovinam in kontrolne vzorce smo na vsakih 24 ur prenašali na mikrotitrsko ploščo in s pomočjo pretočnega citometra izmerili fluorescenco in gostoto celic, ki smo jih uporabili za analizo podatkov v drugem sklopu diplomskega dela. Glede na naše rezultate izbrani kovini lahko škodujeta algam v vodnih okoljih. Arzen(V) je strupen za C. reinhardtii že od 7mg/L naprej, pri 48 mg/L pa skoraj popolnoma inhibira rast (95% inhibicija). Selen(VI) pa je strupen za izbrano algo že od 0,2 mg/L naprej, pri 2 mg/L pa povzroča 99% inhibicijo razmnoževanja. Eksperimentalno dobljena EC20 za arzen(V) je 15,4 mg/L, medtem ko je E20 za selen(VI) 0,4 mg/L, kar kaže na večjo toksičnost selena. Pri obdelovanju mešanice mutant s kovinami je bila na podlagi gostote celic in inhibicije ugotovljena manjša občutljivost v primerjavi z divjim tipom C. reinhardtii. Zbrani podatki kažejo na toksičnost izbranih elementov in posledično zbujajočo skrb za okolje.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-27 07:15:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148589</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
