Naravni in antropogeni vplivi na sedimentacijo holocenskih sedimentov v Tržaškem zalivuTesovnik, Anže (Avtor) Dolenec, Matej (Mentor) Lojen, Sonja (Komentor) sedimenti morskega dnaTržaški zalivholocengeokemijagranulometrijaizotopiV okviru magistrskega dela smo proučevali vrtino MC-2, ki predstavlja točkovni odvzem zaporedja sedimentov morskega dna na izbrani lokaciji med Ankaranom in Koprom. Vrtina je dolga 636 cm in zajema celotno holocensko sedimentacijo. Na podlagi analize sedimentoloških značilnosti in granulometričnih lastnosti smo ugotovili, da je vrtina sestavljena iz plasti sedimenta različnih debelin (1-86 cm), ki se glede na sestavo klasificirajo kot glinasti melj, peščeni melj in meljasti pesek. V holocenski sekvenci prevladuje glinasti melj (85,88 %), sledita mu peščeni melj (9,24 %) in meljasti pesek (4,87 %). V vseh jedrih smo opazili prisotnost ostankov polžev, školjk in ostalega biogenega drobirja. Mineraloško smo identificirali prisotnost kalcita, dolomita, kremena, pirita, halita, illita, albita, klorita in kaolinita. Opazili smo trend naraščanja deleža kremena in dolomita z globino ter obraten trend padanja deleža kalcita z globino. Na podlagi analize PCA smo merjene geokemične, granulometrične in mineraloške parametre razvrstili glede na njihovo medsebojno korelacijo v štiri glavne klastre. Prvi klaster združuje parametre, kot so silicij (Si), razmerje organskega ogljika/totalnega dušika (TOC/TN), kremen, magnezij (Mg) in dolomit, ki jih pripisujemo terigenemu doprinosu iz okoliških zalednih kamnin. Vrednosti parametrov prvega klastra z globino naraščajo. Drugi klaster združuje aluminij (Al), železo (Fe), kalij (K) ter frakcijo melja in gline, ki jih povezujemo z minerali glin (kaolinit, illit, klorit). Tretji klaster združuje žveplo (S), krom (Cr), mangan (Mn), nikelj (Ni), baker (Cu), cink (Zn), arzen (As), litij (Li), kadmij (Cd), svinec (Pb), kalcit, pirit, skupni dušik (TN), organski ogljik (TOC) ter izotopsko sestavo ogljika (δ$^{13}$C$_{org}$). Izvor tega klastra ni enoznačno določen, vendar verjetno vključuje parametre, povezane z bioprodukcijo okolja (S, TOC), avtigenimi karbonati bioklastov (kalcit, TN, δ$^{13}$C$_{org}$) ter mešanim vplivom organske snovi, antropogenega vpliva in doprinosa okolnega fliša (Cr, Mn, Ni, Cu, Zn, As, Li, Cd, Pb). Vrednosti parametrov drugega klastra generalno z globino padajo. Vsebnosti Cr, Pb, Cu, Ni in Zn so višje kot v okolnem flišu, kar kaže na antropogeno onesnaženje v zgornjem delu. Četrti klaster predstavlja arzen (As) in frakcijo peska, katerih izvor je lahko povezan s piritom, halitom, organsko snovjo, železo/manganovimi oksidi in oksihidroksidi. Z absolutno starostno datacijo s $^{14}$C smo opredeli holocensko sekvenco sedimentov, pri čemer je najgloblji vzorec na globini 640 cm star 10.515 ± 84 let. V zgornjem delu vrtine do globine 166 cm smo opazili odstopanje, ki ga pripisujemo antropogenemu mešanju sedimenta kot posledica poglabljanja ladijskega koridorja pristanišča Luke Koper ali vpliva erozijskih tokov. V vrtini MC-2 identificirali dve vrsti prevladujoče sedimentacije. Globlje od 445 cm smo opazili visoke deleže dolomita in kremena, zelo nizke vrednosti izotopskega razmerja δ$^{13}$C$_{org}$ ter višje vrednosti atomskega razmerja TOC/TN, kar pripisujemo prevladujoči terestrični sedimentaciji. V vrhnjem delu do globine 445 cm so merjene višje vrednosti δ$^{13}$C$_{org}$ in nižja atomska razmerja TOC/TN, ki kažejo na mešano morsko in terestrično sedimentacijo.A. Tesovnik20232023-08-26 09:00:04Magistrsko delo/naloga148572sl