<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148543"><dc:title>Mnenje učiteljev o vključevanju informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk slovenščine</dc:title><dc:creator>Prelovec,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT)</dc:subject><dc:subject>IKT v izobraževanju</dc:subject><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>razredni učitelj</dc:subject><dc:subject>predmetni učitelj</dc:subject><dc:description>Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) predstavlja velik del našega vsakdana, vse pomembnejši pa je tudi njen vpliv na sistem vzgoje in izobraževanja. V šolstvo prinaša sodobne učne pristope, oblike in metode ter z njimi nove možnosti za učenje in poučevanje. Uporaba IKT pri pouku učence motivira, omogoča sodelovanje, individualizacijo in diferenciacijo, interaktivnost, spodbuja ustvarjalnost in kritično mišljenje, s tem pa učenci razvijajo tudi digitalne zmožnosti in spretnosti, ki jih potrebujejo za življenje v 21. stoletju. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo tudi učitelji, saj so prav oni tisti, ki učencem z uporabo IKT lahko omogočijo spodbudno učno okolje. Učni načrti sicer stremijo k uporabi in vključevanju IKT v pouk, vendar morajo biti učitelji za kakovostno delo z IKT tudi ustrezno strokovno opolnomočeni. Digitalna pismenost, ki je tudi del učnega načrta za slovenščino, se povezuje z razvijanjem sporazumevalne zmožnosti. Pri pouku slovenščine z uporabo IKT tako razvijamo tudi digitalne kompetence. Pojavljajo se različne polemike o vključevanju IKT v pouk slovenščine, tako da kljub temu glavnih ciljev pouka slovenščine ne zanemarimo. V magistrskem delu smo raziskovali, kakšno mnenje imajo razredni in predmetni učitelji, ki poučujejo slovenščino, o vključevanju IKT v pouk slovenščine. Želeli smo ugotoviti, kako pogosto učitelji vključujejo IKT v pouk, katere vrste IKT uporabljajo pri svojem delu, v katerem delu učne ure je uporaba IKT najbolj razširjena, pri katerih učnih oblikah najpogosteje uporabljajo IKT, kako zadovoljni so učitelji z obstoječo razpoložljivostjo IKT naprav, orodij in e-gradiv, kako se počutijo usposobljene za delo z IKT in kako so vključevali IKT v pouk med epidemijo covida-19. Zanimala nas je tudi morebitna razlika v uporabi IKT med učitelji, ki poučujejo slovenščino, in sicer v uporabi IKT glede na njihovo stopnjo poučevanja, starost in delovno dobo. Mnenja učiteljev smo raziskovali s kvantitativno raziskavo. Ugotovili smo, da učitelji v pouk slovenščine pogosto vključujejo IKT, in sicer za ponavljanje in utrjevanje učne snovi ter pri obravnavni nove učne snovi, poleg tega pa IKT najpogosteje uporabljajo prav pri frontalnih učnih oblikah. Učitelji najpogosteje uporabljajo LCD projektor, računalnik, interaktivno tablo, e-delovne zvezke, zvočne posnetke, videoposnetke, spletne pravopisne in jezikovne priročnike, orodja za izdelavo in urejanje elektronskih prosojnic, spletne strani ter orodja za izdelavo in urejanje besedil. Ugotovili smo, da so učitelji srednje zadovoljni z razpoložljivimi IKT napravami, orodji in e-gradivi ter da se počutijo srednje usposobljene za vključevanje IKT v pouk slovenščine. Za izboljšanje njihovega poučevanja z IKT si želijo splošne predstavitve o ponudbi in uporabi gradiv in orodji, izobraževanj o izdelavi in uporabi interaktivnih gradiv ter izobraževanj o uporabi interaktivne table. Učitelji so med epidemijo covida-19 slovenščino poučevali z uporabo IKT, in sicer so z učenci najpogosteje komunicirali prek videokonferenc, elektronske pošte ali spletne učilnice, kot izhodišče za obravnavo nove učne snovi so uporabljali videoposnetke, zvočne posnetke in slikovno gradivo, pogosto pa so v pouk vključevali tudi e-delovne zvezke. Ugotovili smo tudi, da se med učitelji, ki poučujejo slovenščino, ne pojavljajo statistično pomembne razlike v uporabi IKT glede na njihovo stopnjo poučevanja, starost in delovno dobo. Z magistrskim delom želimo spodbuditi učitelje slovenščine k vključevanju IKT v pouk in dodatnemu usposabljanju na tem področju. Rezultati raziskave bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju didaktike slovenščine in razširjenosti uporabe IKT pri pouku slovenščine, saj bodo učiteljem v pomoč smernice za delo z IKT, ki smo jih oblikovali v ta namen.</dc:description><dc:publisher>N. Prelovec</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-26 08:30:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148543</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
