<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148531"><dc:title>Ocenjevanje stresa pri psih, vključenih v aktivnosti s pomočjo živali</dc:title><dc:creator>Gostič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jordan,	Dušanka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan Šemrov,	Manja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>psi</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>aktivnosti s pomočjo živali</dc:subject><dc:description>Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali so psi, ki so vključeni v aktivnosti s pomočjo živali (AAA), v stresu. V raziskavi so sodelovali 4 samci in 3 samice, različnih starosti in pasem. Pse smo spremljali 4 zaporedne delovne dni med izvajanjem AAA na isti lokaciji, ki so se med psi razlikovale. Med delom smo pri psu spremljali obnašanje, srčni utrip in temperaturo očesa. V domačem okolju smo na dan, ko pes ni delal, pridobili še 5 meritev srčnega utripa v mirovanju in mirnega sprehoda. Med sprehodom in delom smo zabeležili značilno manjše vrednosti parametra srednjega kvadratnega odklona zaporednih razlik med intervali srčnega utripa (RMSSD), standardnega odklona med časovnimi razmiki zaporednih srčnih utripov (SDNN) in visoko frekvenčno močjo (HF) ter večje vrednosti parametrov frekvence srčnega utripa (HR) in razmerja med nizko in visoko frekvenčno močjo (LF:HF) v primerjavi z mirovanjem. Ta rezultat je lahko posledica gibanja ali pa možni kazalnik stresa pri psu. Na parametre srčnega utripa med delom zaporedni delovni dan in obdobje delovne ure (začetek, sredina, konec) nista imela značilnega vpliva, medtem ko se je z zaporednim 5-minutnim obdobjem delovne ure pogostost negativnih oblik obnašanja, ki nakazujejo, da je pes v stresu, značilno zmanjševala. Zaporedni delovni dan ni značilno vplival na trajanje posamezne dolgotrajne oblike obnašanja. Samice so negativne oblike obnašanja izražale značilno pogosteje kot samci, le ti pa so značilno pogosteje izražali pozitivne oblike obnašanja. Pozitivne oblike obnašanja smo v 5-minutnih obdobjih delovne ure zabeležili 3,68 ± 3,80-krat, negativne pa 2,98 ± 2,81-krat. Ugotovili smo, da mesečna pogostost dela psa ni imela značilnega vpliva na parametre srčnega utripa treh tipov dejavnosti (sprehod, delo in mirovanje), parametre srčnega utripa med delom ter pogostost izražanja negativnih in pozitivnih oblik obnašanja. Obdobje delovne ure ni imelo značilnega vpliva na temperaturo očesa. Na podlagi pridobljenih rezultatov naše raziskave ne moremo potrditi, da so bili psi med AAA v stresu.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-26 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
