<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148519"><dc:title>Heterotopične pokrajine</dc:title><dc:creator>Golob,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Berlot Pompe,	Uršula	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>heterotopija</dc:subject><dc:subject>fenomenologija likovnega ustvarjanja</dc:subject><dc:subject>izkustvo delovanja</dc:subject><dc:subject>utelešeno doživljanje</dc:subject><dc:subject>digitalni mediji</dc:subject><dc:description>Članek predstavlja fenomenološko študijo primera Suzane Brborović med ustvarjanjem likovnega dela – Konstrukcijska nasičenost (2014). V prvem delu sta predstavljeni analiza dinamike izkustva delovanja med njegovimi sestavnimi elementi (nazdor, prisotnost, telesno doživljanje, zaznavanje medijske vzročnosti), ki je bila izvedena po vzoru metode deskriptivnega vzorčenja (Hurlburt &amp; Heavy, 2006) in eksplikativnega intervjuja (Petitmengin, 2006), in motivika dela, ki umetnico umesti v širši bivanjski in družbeni prostor. V drugem delu se raziskava usmeri na odnos med doživljanjem in ustvarjalnimi postopki, ki se jih umetnica poslužuje z namenom ustvarjanja nove oblike mnogoplastnega prostora, ki ga opisujemo s pojmom heterotopije (Foucault, 1986). Plastna metodologija, s katero opazujemo prostorsko razpravo, ki nastaja pri ustvarjanju, sovpada z novimi posthumanističnimi pristopi, ki se uporabljajo pri kvalitativnem raziskovanju nove materialnosti (Jewitt, 2016; St. Pierre, 2013). Namen prispevka je razkriti pogoje nastanka heterotopičnega prostora, ki zajema vprašanja moči digitalnega medija na delovanje umetnice, njeno avtonomijo in avtentičnost, ki ji jo ta dopušča.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2023-08-25 10:28:45</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>148519</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
