<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148462"><dc:title>Vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi otroka</dc:title><dc:creator>Mihelj,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>paliativna oskrba otrok</dc:subject><dc:subject>svojci</dc:subject><dc:subject>vloga medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>simptomi umirajočega otroka</dc:subject><dc:subject>izobraževanje o paliativni oskrbi</dc:subject><dc:description>Uvod: Pediatrična paliativna oskrba je aktiven in celovit pristop k oskrbi otrok z življenjsko nevarnimi stanji in njihovim družinam od trenutka prepoznave ali diagnoze bolezni, med celotno boleznijo, v času smrti in pozneje. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti paliativno oskrbo otroka in vlogo medicinske sestre ob umirajočem otroku. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom in z analizo strokovne in znanstvene literature na temo vloge medicinske sestre pri paliativni oskrbi otroka. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah Digitalne knjižnice Univerze V Ljubljani (DiKUL), Medline/PubMed, Google učenjak in CINAHL. Obdobje pregleda literature je potekalo od januarja 2023 do maja 2023. Vsi članki na spletu so bili prosto dostopni ali je bilo do njih mogoče dostopati s pomočjo oddaljenega dostopa Univerze v Ljubljani. Rezultati: Rezultati so prikazani v dveh tabelah, pri čemer ena primerja znanje medicinskih sester o pediatrični paliativni oskrbi in druga najpogostejše simptome ter vlogo medicinske sestre pri lajšanju teh. Medicinske sestre navajajo, da nimajo dovolj znanja o pediatrični paliativni oskrbi, vendar imajo željo po dodatnem izobraževanju. Najpogostejši simptom, ki ga navajajo raziskave, je bolečina. Drugi pogosti simptomi so: dispneja, anksioznost, slabost in bruhanje, nevrološki simptomi, razdražljivost in zaspanost. Medicinskim sestram se zdi najpomembnejše lajšati simptome, predvsem bolečino. Razprava in zaključek: S primerjavo med Slovenijo in ostalimi državami smo ugotovili, da je pediatrična paliativna oskrba še zelo neraziskano področje, brez enotnih standardov in smernic ter se v veliki večini opira na paliativno oskrbo odraslega. Kljub temu se v zadnjih letih ta tematika bolj razvija, saj se ustanavljajo multidisciplinarni timi, ki se usposabljajo za področje pediatrične paliativne oskrbe. Čeprav je pediatrična paliativna oskrba nezadostno opredeljena, ne smemo zanemariti njene pomembnosti in vpliva ne samo na bolnega otroka, ampak tudi na družino in zdravstvene delavce. V zadnjem času se to področje bolj razvija in z različnimi raziskavami pridobimo vpogled v dejansko stanje, kar nam omogoči, da začnemo kritično razmišljati, kako izboljšati pediatrično paliativno oskrbo.</dc:description><dc:publisher>[K. Mihelj]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-24 07:45:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148462</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
