Digitalna tehnologija v šolskem prostoru in vzgoja otrok za življenje v digitalni dobiOgrin, Kristina (Avtor) Tašner, Veronika (Mentor) digitalna tehnologijavplivi na razvoj otroksmernice za kvalitetno uporabo pri poukudelovne vrednoteV magistrskem delu obravnavamo vprašanje uporabe digitalne tehnologije v šolskem prostoru, zlasti v učilnici. Preučena je literatura s področja vplivov uporabe digitalne tehnologije otroka na njegov razvoj. Na podlagi tega so zbrane smernice za vpeljavo digitalne tehnologije v pouk, ki jih naj bi učitelji upoštevali z namenom obvarovanja otrok pred negativnimi vplivi medijev oziroma kot vodilo za pametno uporabo medijev pri otroku, ki lahko zagotovi tudi uspešen izid. Nadalje je podan oris trenutnega stanja glede znanja in digitalnih kompetenc učiteljev, sestave učnih načrtov na področju rabe digitalne tehnologije ter opremljenost šol s potrebnim, kakovostnim materialom za delo. Zbrani so tudi primeri praks vključevanja digitalne tehnologije v proces poučevanja od 5. do 1. razreda. Nazadnje je poudarjen še pomen vzgoje za pripravo otrok in mladih na življenje v digitalni dobi. Izsledki nevroznanosti sporočajo, da so vplivi uporabe digitalne tehnologije na možgane precej agresivni. Ne moremo reči, da digitalna tehnologija vpliva le na določene centre v možganih, saj ti ne delujejo izolirano. Vedno gre za povezavo med različnimi področji možganov, za t. i. nevronske mreže. Ko digitalna tehnologija vpliva na določene funkcije, posledično vpliva tudi na druge, saj so v možganih področja povezana med seboj na zelo zapletene načine. Raziskave s področja nevroznanosti ugotavljajo, da se negativni učinki prekomerne, nenadzorovane rabe digitalne tehnologije najmočneje kažejo na področju nadzorovanja pozornosti, spomina ter jezikovnih zmožnosti, torej osnov, na katerih poteka proces učenja. Področje nevroznanosti v povezavi z vplivi digitalne tehnologije na razvoj možganov pri otrocih je žal premalo poznano s strani širše javnosti, zlasti pedagoške stroke. To se kaže v nepoznavanju tega področja s strani učiteljev, neosnovanih učnih načrtih ter nepremišljeni rabi različnih orodij. V praksi lahko zasledimo nesistematično vpeljavo digitalne tehnologije v proces pouka po celi vertikali osnovne šole, kar je rezultat slabo preučenih učnih načrtov na tem področju in pomanjkanje smernic in priporočil, ki bi morali temeljiti na ugotovitvah glede razvoja otrok ob vplivih digitalne tehnologije. To je nujna osnova za kakršnokoli kvalitetno vpeljavo digitalne tehnologije v proces pouka, brez katere o reformah na tem področju ne moremo govoriti. Takšnih priporočil nasploh primanjkuje, tako glede načinov vpeljave s strani učitelja kot glede rabe samih orodij, aplikacij, programov s strani otrok. Zato vidimo veliko vrednost v sodelovanju stroke s področja nevroznanosti in pedagogike (ki je trenutno deficitno), da bo usmeritev šolskega sistema v digitalni dobi resnično v korist razvoja otrok in mladine. Šola ima tako pomembno vlogo zato, ker mora skrbeti za celoviti razvoj otroka, kar vključuje tudi vzgojno oblikovanje. S tem, kar šola predstavlja v vsej svoji obliki, sistemsko zavzame stališče glede vrednot, ki jih zagovarja, in smer, v katero vzgaja otroke in mlade. Pri tem ugotovimo, da imajo vse vrednote in pomembne zmožnosti osnovo v otroku kot individuumu, in da je treba te individualne poteze krepiti, hkrati pa najti točke sožitja z drugimi in tako spodbujati vrednoto skupnosti. Individuum in skupnost se namreč ne izključujeta, temveč sta, ravno nasprotno, v skladju drugo z drugim.K. Ogrin20232023-08-23 08:30:03Magistrsko delo/naloga148434sl