<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148425"><dc:title>Pogled vzgojiteljev v vzgojnih zavodih na lasten vzgojni stil</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zrim Martinjak,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgojni zavodi</dc:subject><dc:subject>vzgojni stili</dc:subject><dc:subject>vzgojno delo</dc:subject><dc:subject>vzgojitelji</dc:subject><dc:subject>refleksija</dc:subject><dc:description>Glavni namen magistrskega dela je bila pridobitev vpogleda v razmišljanje vzgojiteljev, ki so zaposleni v vzgojnih zavodih, o njihovem vzgojnem stilu ter razlogih za takšno izbiro.  Raziskovalo se je, kaj vse v današnjem času vpliva na oblikovanje lastnega vzgojnega stila vzgojiteljev ter katere metode so jim pri tem v pomoč. Teoretičen del magistrskega dela predstavi teorijo vzgojnih stilov, razišče različne dejavnike, ki pomembno vplivajo na oblikovanje lastnega vzgojnega stila, ter metode, ki jih pomagajo v tem procesu. Dotakne se tudi zakonske urejenosti in načel dela vzgojitelja v vzgojnem zavodu. Posebej se osredotoči na metodo refleksije in njenega pomena pri oblikovanju vzgojnega stila vzgojitelja. 
Empirični del je zasnovan kvalitativno. Vzorec je sestavljen iz šestih vzgojiteljev, ki so že tri leta ali več zaposleni v enem izmed vzgojnih zavodov v Sloveniji. Z vzgojitelji so bili opravljeni delno strukturiran intervju. Podatki so vsebinsko analizirani in rezultati kažejo, da vzgojitelji v vzgojnih zavodih o svojem lastnem vzgojnem stilu pogosto razmišljajo in ga s pomočjo refleksije tudi redno opazujejo. O svojem vzgojnem stilu najpogosteje razmišljajo na podlagi teoretičnega znanja in si želijo, da bi pri svojem delu upoštevali smernice avtoritativnega vzgojnega stila. Najpogosteje o njem razmišljajo izven časa svojega vzgojnega dela z namenom izboljšanja, spreminjanja in nadgrajevanja lastnega dela, kar vzgojitelja vodi k čim večjemu strokovnemu razvoju. Na vzgojni stil vzgojitelja najpogosteje vpliva njegovo teoretično znanje pridobljeno s formalno in neformalno izobrazbo, njegove izkušnje v praksi, institucionalna pravila ter vzgojiteljeva osebnost in njegove izkušnje, ki jih je sam pridobil z odraščanjem v svoji primarni družini. Raziskava prispeva vpogled v realizacijo načel socialnopedagoške paradigme vzgajanja v praksi pri obravnavi otrok, ki so nameščeni v vzgojnih zavodih.</dc:description><dc:publisher>N. Mlakar</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-22 14:32:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148425</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
