<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148373"><dc:title>Vpliv brezglutenske prehrane na zmogljivost kolesarjev pri različnih tipih vadbe vzdržljivosti</dc:title><dc:creator>Homan,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rauter,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Benedik,	Evgen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Visoko intenzivna vadba</dc:subject><dc:subject>nizko intenzivna vadba</dc:subject><dc:subject>telesna zmogljivost</dc:subject><dc:subject>brezglutenska prehrana</dc:subject><dc:subject>gastrointestinalni simptomi</dc:subject><dc:description>Za povečanje telesne zmogljivosti se poleg različnih metod vadbe uporabljajo vrste prehranskih strategij, ki so še posebej pomembne v vzdržljivostnih panogah. Pri dlje trajajočih obremenitvah, se do 70 % vzdržljivostnih športnikov srečuje z gastrointestinalnimi (GI) motnjami. Ker naj bi brezglutenska prehrana (GFD) zmanjšala prebavne motnje, sistemsko vnetje in povečala telesno zmogljivost, je v porastu število športnikov, brez potrjene diagnoze celiakije ali neceliakalne preobčutljivosti na gluten, ki se odločijo za GFD. Namen raziskave je bil ugotoviti ali ima GFD vpliv na zmogljivost kolesarjev pri različnih načinih vadbe vzdržljivosti. Merjenci so bili naključno razporejeni v eno izmed štirih skupin; (1) GFD in nizko intenzivna vadba (LIT), (2) navadna prehrana in LIT, (3) GFD in visoko intenzivna vadba (HIT) ter (4) navadna prehrana in HIT.  Pred začetkom intervencije so kolesarji opravili modificiran kolesarski test in izpolnili vprašalnik o pogostosti uživanja živil (FFQ) ter vprašalnik za oceno GI simptomih. Sledila je 30-dnevna intervencija. Glede na predhodne raziskave, ki jih na tem področju še vedno primanjkuje, smo domnevali, da GFD ne bo imela vpliva na telesno zmogljivost kolesarjev. Pričakovali pa smo učinke HIT na maksimalni privzem kisika (VO2max) ter relativno maksimalno izhodno moč (RPP). Po zaključku intervencije se je pokazalo, da GFD ni imela vpliva na izboljšanje telesne zmogljivosti. Do statistično pomembnega napredka na RPP je prišlo pri HIT in običajni prehrani (p = 0,004). Pri VO2max nismo ugotovili statistično pomembnih sprememb. LIT in normalna prehrana sta po koncu intervencije izboljšala GI simptome med aktivnostjo (p = 0,009). Po aktivnosti je na izboljšanje GI simptomov imel vpliv LIT (p = 0,039). Zaradi majhnega števila merjencev in zasnove raziskave, bi v prihodnje predlagali intervencijo na večjem številu kolesarjev ter izvajanje vadbe v bolj kontroliranem okolju.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-20 07:15:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148373</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
