<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148199"><dc:title>Položaj uslug in uslužnostnih razmerij v obligacijskem pravu</dc:title><dc:creator>Stojan,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>usluge</dc:subject><dc:subject>poslovodstvo brez naročila</dc:subject><dc:subject>culpa in contrahendo</dc:subject><dc:subject>socialni stik</dc:subject><dc:subject>dobra vera</dc:subject><dc:subject>neposlovna obligacijska razmerja</dc:subject><dc:description>V uslužnostnih razmerjih uslugodajalec opravi storitev za prejemnika usluge, ne da bi bil k temu pravno zavezan, in ne da bi v zameno dobil plačilo. Od pogodb se ta razlikujejo po kriteriju volje za sklenitev pogodbe, ki v uslužnostnih razmerjih ni prisotna, saj je motiv zanje altruističen. Za razlikovanje od pogodb so nemška in avstrijska sodišča razvila katalog indicev, s pomočjo katerih ugotavljajo naravo razmerja. Zaradi njihove kvazikontraktne narave se uslužnostna razmerja najbolj približajo razmerjem, ki nastanejo na podlagi poslovodstva brez naročila ali razmerjem dolžnosti varstva, ki se vzpostavijo pri predpogodbenih razmerjih.
Od določitve pravne narave uslužnostnih razmerij so odvisne njihove posledice, predvsem odškodninska odgovornost. Čista uslužnostna razmerja ne ustvarjajo pravnih posledic za udeleženca. Kadar so prisotni elementi, ki nakazujejo na pogodbeno naravo, so posledice enake tistim, ki jih ima ustrezna neodplačna pogodba. Če kateri od udeležencev krši dolžno skrbnost, za to odgovarja na podlagi pravil o deliktni odgovornosti. Različni argumenti govorijo tako v prid milejšega, kot tudi strožje odgovornosti od deliktne. Ker gre za neodplačna in dobrohotna ravnanja, najpogosteje znotraj prijateljskega ali družinskega kroga, se polna deliktna odgovornost po nemškem pravu kaže kot prestroga. Hkrati pa se prejemnik usluge zanese na izpolnitev usluge, s čimer uslugodajalcu omogoči poseg v svoje pravno zavarovane dobrine. S tega vidika se zdi primerna tudi strožja odgovornost po vzoru pogodb.
Slovenska sodišča problema uslužnostnih razmerij do sedaj niso sistematično obravnavala. To magistrsko diplomsko delo s pomočjo uveljavljene nemške ter avstrijske sodne prakse s tega področja, predstavlja ureditev pravnega značaja in odškodninske odgovornosti v uslužnostnih razmerjih. Z iskanjem vzporednic in razlik s tema pravnima sistemoma ponuja možnost umestitve v slovenski pravni red.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-31 10:09:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148199</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
