Začasna raba prostora kot dejavnik revitalizacije degradiranih urbanih območij mesta KoperCotič, Tina (Avtor) Fikfak, Alenka (Mentor) Bugarič, Boštjan (Komentor) Uršič, Matjaž (Komentor) začasna raba prostoradegradirana urbana območjatrajnostni urbani razvojprostorsko načrtovanjerevitalizacijamodel/sistem kazalnikov za vrednotenjeprednostna območja za reaktivacijo z začasno rabo prostoramesto KoperZačasno rabo praznih prostorov, tako tistih v zasebni kot tistih v javni lasti, strokovna in znanstvena literatura obravnava kot družbeno napredno in ekonomsko razumno prostorsko prakso, ki z rabo neizkoriščenih, premalo izkoriščenih ali praznih prostorov daje priložnost in omogoča dostop do prostora tistim, ki bi ga sicer ne imeli. Obravnava jo kot katalizator sprememb, ki se upira statusu quo in s svojim delovanjem prispeva k prenovi in revitalizaciji degradiranih območij. Poleg tega jo smatra za napredno prostorsko prakso, ki lokalnim skupnostim in posameznikom daje možnost aktivne participacije pri urbani prenovi ter ponuja alternativne modele razvoja in alternativno izkušnjo prostora. Doktorska disertacija tako v empirični študiji z različnimi kvalitativnimi raziskovalnimi metodami raziskuje, v kolikšni meri in na kakšen način začasna raba prostora vpliva na produkcijo, sourejanje oziroma oživitev prostora ter kateri so tisti ključni kazalniki, ki nakazujejo primernost omenjene prostorske prakse kot uspešnega orodja za reševanje degradiranih urbanih območij. Teoretična izhodišča s pomočjo študije literature in virov določajo tudi sistem kazalnikov za vrednotenje stopnje primernosti degradiranih urbanih območij za reaktivacijo z začasno rabo prostora. S pomočjo pluralne študijo primerov začasnih rab prostora na Portugalskem in v Sloveniji ter participativne študije primera začasne rabe prostora Avtomatik Delovišče v mestu Koper raziskava preverja aplikativno rabo omenjenega sistema kazalnikov ter opredeljuje ekonomske, družbeno-kulturne in trajnostne učinke, ki jih je obravnavana prostorska praksa prinesla v prostor, pri tem pa ugotavlja tudi njene slabosti oziroma negativne učinke. Poleg tega participativna študija primera ugotavlja, kako obravnavano prostorsko prakso dojemajo različni deležniki v mestu Koper: prebivalci, občinska oblast in strokovna javnost. Polstrukturirani intervjuji, izvedeni z deležniki, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prostorsko problematiko mesta Koper, preverjajo, ali so degradirana urbana območja v mestu Koper, opredeljena s sistemom kazalnikov, primerna za reaktivacijo z začasno rabo prostora. Izsledki raziskave kažejo, da začasna raba vpliva na revitalizacijo degradiranih urbanih območij ter da so za reaktivacijo z začasno rabo prostora prednostno primerna tista degradirana urbana območja, kjer ni prisotnih večjih fizičnih, lastniških, načrtovalsko-lokacijskih in varstveno-okoljskih ovir.20232023-07-27 10:31:53Doktorsko delo/naloga148125sl