<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148048"><dc:title>Poskus inženiringa reporterskega faga za detekcijo bakterije Staphylococcus aureus</dc:title><dc:creator>Malalan,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodovnik,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrekar,	Frenk	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Staphylococcus aureus</dc:subject><dc:subject>elektroporacija</dc:subject><dc:subject>protein GFP</dc:subject><dc:subject>reporterski fag</dc:subject><dc:subject>urejanje fagnega 
genoma</dc:subject><dc:subject>CRISPR-Cas9</dc:subject><dc:description>Pomanjkanje učinkovite metode za detekcijo bakterije Staphylococcus aureus je velik izziv za javno zdravstvo, saj je le-ta odgovorna za visoke stopnje obolevnosti in smrtnosti po vsem svetu. V magistrskem delu smo želeli predstaviti inovativno strategijo, ki združuje prednosti fagnih delcev in proteina GFP, za hitro in učinkovito detekcijo bakterije S. aureus. Z vključitvijo gena gfp v fagni genom, se lahko gen gfp med okužbo tarčne bakterije izrazi in omogoči zaznavanje produkta z merjenjem fluorescence. Reporterski fag smo želeli konstruirati z uporabo sistema CRISPR-Cas9, ki bi v fagni genom uvedel dvojni zlom in posredoval rekombinacijo med fagnim genomom in donorsko DNK. Za to je potrebna elektroporacija celic S. aureus s plazmidom z zapisom za gen gfp, obdan s homolognimi regijami, in komponentami sistema CRISPR-Cas9. V predstavljenem delu smo preizkusili različne pogoje elektroporacije celic S. aureus, vendar nam s pripravljenimi elektrokompetentnimi celicami ni uspelo pridobiti transformant. Nazadnje smo uporabili komercialne 
elektrokompetentne celice in uspeli pridobiti dve transformanti, od katerih smo v eni potrdili prisotnost vstavljenega plazmida z metodo PCRKOL. Ob izolaciji plazmidne 
DNK iz transformiranih celic smo dobili zelo nizke donose, kar je lahko posledica slabe lize celic, majhnega števila kopij plazmida, uporabe celic v neustrezni fazi bakterijske 
rasti in nestabilnosti ali toksičnosti plazmida. Zaradi časovnih omejitev v okviru magistrske naloge, nadaljnjih korakov načrtovanega poskusa nismo izpeljali.</dc:description><dc:publisher>[K. Malalan]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-26 12:48:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148048</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
