<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148038"><dc:title>Slovenska narodnozabavna glasba kot nesnovna kulturna dediščina</dc:title><dc:creator>Šepetavc,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majsova,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska narodnozabavna glasba</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>analiza diskurza</dc:subject><dc:subject>Slovenci v tujini</dc:subject><dc:subject>dediščinski vratarji</dc:subject><dc:subject>hibridnost</dc:subject><dc:description>Avtorici v članku na podlagi analize trinajstih intervjujev s tujimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi predstavniki muzejev in festivalov narodnozabavne glasbe (NZG) predstavita, na kakšne načine ti dediščinski vratarji razumejo NZG kot dediščino. Pri tem analizirata tudi, v kolikšni meri definicije popularnoglasbenih žanrov kot kulturne dediščine v diasporah sovpadajo oz. se razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo deležniki iz matične domovine. Ugotavljata, da sodelujoči vratarji NZG kot dediščino praviloma razumejo bolj vključujoče, kot jo obravnavajo v praksi, ter da na razumevanje NZG pomembno vpliva premislek deležnikov o pomenu izseljencev in tujih vplivov na oblikovanje slovenske kulture.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-26 12:44:17</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>148038</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>