<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147965"><dc:title>Nove tekstne prakse v slovenskem gledališču in strategije uprizarjanja</dc:title><dc:creator>Lukan,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>slovenska dramatika</dc:subject><dc:subject>slovensko gledališče</dc:subject><dc:subject>postdramsko</dc:subject><dc:subject>uprizarjanje</dc:subject><dc:subject>pripovedovalec</dc:subject><dc:subject>didaskalije</dc:subject><dc:subject>relativizacija</dc:subject><dc:description>Prispevek se ukvarja s poskusom opredelitve novih tekstnih praks, ki se v slovenskem gledališču pojavljajo v zadnjih letih in jih uvrščamo v metodološko polje postdramskega, kakor ga je v delu Postdramsko gledališče opredelil nemški teoretik Hans-Thies Lehmann. Bolj kot prilagajanje postdramskih praks Lehmannovi teoriji pa ga zanimajo njihovi novi oz. prevrednoteni formalni postopki ter posebno razmerje do scenskega uprizarjanja. V ta namen natančneje analizira dramo Simone Semenič gostija ali zgodba o nekem slastnem truplu ali kako so se roman abramovič, lik janša, štiriindvajsetletna julia kristeva, simona semenič in inicialki z. i. znašli v oblačku tobačnega dima.</dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2023-07-17 10:43:49</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>147965</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
