<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147958"><dc:title>Simbolizem v Župančičevi drami Noč na verne duše</dc:title><dc:creator>Jensterle-Doležal,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>slovenska dramatika</dc:subject><dc:subject>moderna</dc:subject><dc:subject>simbolizem</dc:subject><dc:subject>slovanska dramatika</dc:subject><dc:subject>20. st.</dc:subject><dc:subject>dramsko delo Otona Župančiča</dc:subject><dc:description>V prispevku analiziramo prvo Župančičevo dramo Noč na verne duše (1904) v konteksu evropskega modernizma, predvsem v navezavi na Mauricea Maeterlincka. Enodejanka ima tipične simbolistične značilnosti: večpomenskost, simbole, ki izhajajo iz ljudskega imaginarija in mitologije, in kratko, koncentrirano dogajanje, v katerem se osebe približujejo iracionalnemu prostoru smrti. V slovenski tradiciji se Župančič navezuje na Trdinovo fantastiko, saj povezuje ljudske fantastične motive s krščansko eshatološko perspektivo. Kljub simboličnemu dogajanju je za igro značilna tudi socialna motivika, ki spominjana Finžgarjeve ljudske igre.</dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2023-07-17 10:30:54</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>147958</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
