<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147824"><dc:title>Doživljanje materinstva v prvem letu po porodu</dc:title><dc:creator>Dretnik,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak-Škraban,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:subject>stiske</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>pritisk družbe</dc:subject><dc:subject>socialna primerjava</dc:subject><dc:subject>idealizacija materinstva</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava temo doživljanja materinstva v prvem letu po porodu, torej v času materinskega dopusta. To je obdobje, v katerem mama največ časa sama preživi z otrokom in je s strani družbe, družine, prijateljev in same sebe deležna različnih pritiskov, kako se spoprijeti z novo vlogo. V teoretičnem delu predstavim spreminjanje ženske vloge in pogleda na materinstvo v zadnjih desetletjih, teorijo socialne primerjave, mite materinstva, podporno mrežo, intenzivno materinstvo, poporodne duševne stiske in starševski stres. V empiričnem delu me bo zanimalo, kako vsi ti dejavniki vplivajo na doživljanje materinstva. Kaj se z mamo v tem obdobju dogaja, kakšne stiske doživlja, kdo ji je v oporo, kako dojema in sprejema družbene norme materinstva, kakšen ima pogled na pojem dobra mama in kaj bi v tem obdobju najbolj potrebovala. Pri šestih ženskah, ki imajo prvega otroka, starega do dveh let, raziščem njihovo doživljanje materinstva v prvem letu v povezavi z navedenimi temami. Za raziskovanje teme sem uporabila delno strukturiran intervju, saj sem na ta način prišla do najbolj poglobljenih rezultatov. Pridobljene podatke sem analizirala najprej z odprtim kodiranjem in nato s kodami višjega reda. Rezultati raziskave kažejo, da se ženske v prvem letu po porodu soočajo z različnimi stiskami. Predstave o materinstvu si z branjem literature, s tečaji in sledenjem materinskih tem na socialnih omrežjih ustvarijo že pred porodom. Pričakovanja so v večini primerov idealizirana in jim je nemogoče slediti. Srečujejo se z občutki nemoči, duševnimi stiskami in stresom. Veliko k izvoru teh občutkov pripomorejo pritiski družbe, ki ženskam diktira, kako naj se v vlogi matere obnašajo. V poporodnem obdobju so novim materam v največjo oporo partnerji in ožja družina. Glavne ugotovitve kažejo, da sogovornice socialna omrežja v veliki večini doživljajo kot pritisk in stres in da bi za boljše počutje v času porodniškega dopusta potrebovale predvsem več podpore in razumevanja tudi širše družbe. Zaradi tega se mi zdi pomembno, da se novim mamam ponudi prostor, kjer lahko govorijo o vseh svojih stiskah. Rezultati raziskave kažejo, da so ženske v času poporodnega obdobja zelo obremenjene. Poleg prilagajanja na novo vlogo se obremenjujejo z ideali, povezanimi z materinstvom, ki so predstavljeni v družbi.</dc:description><dc:publisher>N. Dretnik</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-13 08:31:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147824</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
