<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147817"><dc:title>Miti v prvi pomoči - travmatološka stanja</dc:title><dc:creator>Divjak,	Lovro	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferfila,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:subject>laiki</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>zmotna prepričanja</dc:subject><dc:description>Uvod: Poznavanje prve pomoči je ključnega pomena za prepoznavo in ukrepanje pri nujnih in ne nujnih travmatoloških stanjih, zato je pomembno, da so javnosti dostopne zanesljive informacije. Zdravstveni delavci in tudi laiki morajo poznati ukrepe ob dogodkih, ki zahtevajo takojšnjo prvo pomoč, saj s tem pripomorejo k zmanjšanju negativnih posledic za zdravje poškodovanca. Namen in cilj: Namen diplomskega dela je ugotoviti prisotnost zmotnih prepričanj o prvi pomoči pri izbranih travmatoloških stanjih med laiki in študenti zdravstvenih smeri. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med laiki in študenti zdravstvenih smeri glede poznavanja mitov in dejstev o prvi pomoči pri izbranih travmatoloških stanjih. Metode dela: V teoretičnem delu je bil narejen kritičen pregled znanstvene in strokovne literature. Za pripravo teoretičnih izhodišč je bila literatura iskana v mednarodnih bazah, kot so: Medline (v iskalniku PubMed), Cinahl, DiKul ter s pomočjo spletnega brskalnika Google. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno neeksperimentalna metoda dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo odprtokodne aplikacije za izdelavo anket 1KA. Rezultati: Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo uredili s pomočjo Microsoftovega Excela 2019 in Microsoftovega Worda. Statistična obdelava podatkov pa je potekala s pomočjo programa SPSS verzija 26. V raziskavi je sodelovalo 466 oseb, od tega 281 študentov zdravstvene fakultete ter 185 laikov. Razprava in zaključek: Izkazalo se je, da so v večini pravilneje odgovorili študentje, razen pri treh trditvah: Če bom pomagal, me bodo tožili, če bom naredil kaj narobe; Če bom poškodovanemu motoristu snel čelado, mu glava lahko pade na pol; Utapljajočega moramo najprej udariti po glavi, da se onesvesti, šele potem ga rešujemo, kjer med laiki in študenti nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Ugotovili smo, da so v večini pravilneje odgovarjali študentje, pri čemer lahko sklepamo, da so dobro ločili med identificiranimi miti in dejstvi o prvi pomoči pri travmatoloških stanjih. Vsi, ki so kakorkoli povezani z usposabljanjem laične in strokovne javnosti o prvi pomoči, si morajo prizadevati, da ovržejo govorice in mite o ukrepih prve pomoči, ki so v nasprotju z doktrinarnimi napotki. Udeleženci usposabljanj morajo dobiti nedvoumne in jasne napotke v zvezi z nudenjem prve pomoči, saj lahko le tako odpravimo zmote in dileme oz. prispevamo k preprečitvi njihovega širjenja in nastanka novih.</dc:description><dc:publisher>[L. Divjak]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-13 07:45:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147817</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
