Dolžina obdobja dojenja kot dejavnik rasti pri otrocihČepin, Jerneja (Avtor) Golja, Petra (Mentor) prehrana otrokdojenjepriporočilarastrazvojštudija Moje mleko 2Raziskave, ki se osredotočajo na vpliv prehrane na rast in razvoj otrok preko daljšega časovnega obdobja so redke. V magistrski nalogi smo na vzorcu 81 otrok (36 deklic in 45 dečkov), vključenih v študijo Moje mleko 2, po posameznih meritvenih obdobjih (pri 1, 3 in 7 letu starosti) ovrednotili antropometrični status otrok, (izključno) dojenih različno dolgo (manj oz. več kot 6 mesecev). Določili smo njihovo stopnjo hranjenosti in raziskali, kako njihove matere upoštevajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije (angl. World Health Organisation, WHO) glede optimalnega trajanja obdobja dojenja. V povprečju so matere izključno dojile 5,5 (1) mesecev in delno dojile 12,2 (6,7) mesecev. Nekoliko manj kot polovica mater je upoštevala smernice WHO glede priporočene dolžine obdobja dojenja. Med skupinama različno dolgo dojenih otrok ni bilo značilnih razlik v telesni višini, telesni masi in centilnih vrednostih telesne višine in mase. Dlje časa dojeni otroci imajo v povprečju značilno nižji indeks telesne mase (ITM) in centilne vrednosti ITM (c_ITM) v primerjavi z otroki, dojenimi krajši čas. Večina razlik med skupinama gre na račun sprememb v telesni masi. Številčno je skupni odstotek prekomerno hranjenih in debelih otrok v skupini otrok, dojenih krajši čas, višji kot v skupini otrok, dojenih daljši čas.20232023-07-13 07:15:44Magistrsko delo/naloga147816sl