<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147777"><dc:title>Povedkovo določilo in povedkov prilastek - res dve različni skladenjski funkciji?</dc:title><dc:creator>Schlamberger Brezar,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>slovnica</dc:subject><dc:subject>Toporišičeva slovnica</dc:subject><dc:subject>povedkovo določilo</dc:subject><dc:subject>povedkov prilastek</dc:subject><dc:subject>prisojanje</dc:subject><dc:subject>nepolnopomenski glagol</dc:subject><dc:description>Povedkovo določilo ob nepolnopomenskem glagolu v različnih evropskih jezikih predstavlja običajno funkcijo, ki jo zasedajo besede različnih besednih vrst, najpogosteje pridevnik ali samostalnik. To določilo lahko stoji ob glagolu biti in običajno ob osebku, lahko pa tudi pri drugih nepolnopomenskih glagolih, torej je lahko imenovalniško ali v katerem drugem sklonu. V Toporišičevi slovnici (Toporišič 1976, 2000) se ob funkciji povedkovega določila po Breznikovem zgledu (Breznik 1934) pojavi še funkcija povedkovega prilastka. Obe skladenjski funkciji, med katerima profesor bolj ali manj jasno opredeljuje razliko, sta predstavljeni z istimi izraznimi sredstvi. V članku obravnavamo obe funkciji in dodajamo elemente, ki pripomorejo k njuni jasnejši semantično-logični opredelitvi.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2023-07-12 11:48:26</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>147777</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
