<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147614"><dc:title>Vpliv ampicilina na obstojnost biofilma bakterije Escherichia coli</dc:title><dc:creator>Nagode,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biofilm</dc:subject><dc:subject>E. coli</dc:subject><dc:subject>odpornost na antibiotike</dc:subject><dc:subject>cevni bioreaktor</dc:subject><dc:description>Biofilmi so združbe bakterijskih celic, ki živijo pritrjene na podlago v vlažnih okoljih.
Znotraj združbe prihaja tako do sodelovanja kot do izkoriščanja med bakterijami. Celice
so med seboj povezane z zunajceličnim matriksom, ki omogoča komunikacijo, prav tako
pa pripomore k zaščiti pred zunanjimi vplivi, imunskim sistemom in protimikrobnimi
sredstvi. Celice imajo tudi upočasnjen metabolizem in spremenjeno izražanje genov, kar
le še pripomore k težavni odstranitvi okužb z biofilmi. Ker le te predstavljajo velik
problem v zdravstvu, je bistvenega pomena poznavanje odziva biofilmov na terapije z
antibiotiki. V diplomskem delu smo vzpostavili bioreaktorski sistem, v katerem smo
različno dolgo tvorili biofilme bakterije Escherichia coli ter jih spirali z dvema
različnima koncentracijama ampicilina v SM pufru. Tekom daljšega časa spiranja se je
dovzetnost bakterij za antibiotik nižala. Višja koncentracija ampicilina je imela večji
vpliv tako na biofilme kot na planktonske celice. Tudi čas tvorjenja biofilma je imel
vpliv na kočno koncentracijo celic, saj so bile pri daljšem nalaganju pri vseh vzorčenjih
gostote celic višje.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-10 07:16:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147614</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>