<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147612"><dc:title>Primerjava gibalnih navad prebivalcev Slovenije pred in v času izolacije zaradi pandemije koronavirusa SARS-CoV-2</dc:title><dc:creator>Praček,	Anžej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sember,	Vedrana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>24-urno gibalno vedenje</dc:subject><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>pandemija</dc:subject><dc:subject>izolacija</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil preučiti, kako je uvajanje in izvajanje ukrepov za omejitev širjenja koronavirusne bolezni vplivalo na gibalne navade otrok in mladostnikov ter odraslih prebivalk in prebivalcev Slovenije. Primerjali smo količino in intenzivnosti telesne dejavnosti udeležencev pred in v času trajanja prvega vala pandemije covida-19. Preverili smo tudi, če so se udeleženci posluževali uporabe spletnih orodij in aplikacij za vadbo doma ter kakšno je bilo njihovo splošno počutje v obdobju prvega zaprtja javnega življenja v državi. V raziskavo smo povabili merjence, ki so jeseni 2018 sodelovali v študiji EUPASMOS. Našemu vabilu se je odzvalo 174 odraslih (73 moških in 101 ženska), povprečne starosti 53,5 + 33,5 let, od tega 32 študentov (12 moških in 20 žensk), povprečne starosti 25 + 2 leti ter 62 otrok in mladostnikov (31 fantov in 31 deklet), povprečne starosti 15 + 5 let. Telesno dejavnost sodelujočih smo v obeh točkah ocenjevali z uveljavljenim vprašalnikoma IPAQ-SF za odrasle in študente ter SHAPES za otroke in mladostnike. Oba vprašalnika temeljita na priklicu telesne dejavnosti za pretekli teden. Izpolnjevali so ju preko spletne platforme 1KA. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli v programu IBM SPSS 25 (SPSS Inc., Armonk, NY, ZDA). Podatke smo analizirali s t-testom za odvisne vzorce ali Wilcoxonovim testom, Fisherjevim eksaktnim testom, Mann-Whitneyev rang testom, McNemarjevim testom in Wilcoxonov rang testom. Vse razlike smo kot statistično značilne potrdili pri stopnji tveganja, manjši od 5 %. Ugotavljamo, da se je pri odraslih med pandemijo povečal čas tedenske visoko intenzivne telesne dejavnosti, zmerno intenzivne telesne dejavnosti, zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti in hoje. Pri študentih se je med pandemijo povečal čas visoko intenzivne telesne dejavnosti, zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti in hoje. Obratno pa je pri otrocih in mladostnikih prišlo do zmanjšanja količine visoko intenzivne telesne dejavnosti, zmerno intenzivne telesne dejavnosti in zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti, njihov zaslonski čas pa se je povečal. V času pandemije se je povečal tudi delež odraslih, študentov ter otrok in mladostnikov, ki so za vadbo uporabljali spletna orodja in aplikacije. Med udeleženci nismo zaznali upada ocene splošnega zdravja in počutja.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-10 07:15:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147612</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
