Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe VideAvsenik Nabergoj, Irena (Avtor) zapeljevanje (književnost)ugrabitev (književnost)slovenska književnostslovensko ljudsko slovstvoprimerjalne študijenasiljeprevarakazenŠtevilne literarne reprezentacije skušnjave, zapeljevanja in ugrabitve žensk v svetovni literaturi od antike do sodobnosti so izražene v obliki dialoga, ki poteka po logiki zvijače in nasilja. Subjekt zapeljevanja in nasilja so moški različnih stanov in vlog. V slovenskem ljudskem izročilu in književnosti odkrijemo nekatere literarne reprezentacije tipa prevaranta in ženske žrtve ugrabitelja, ki jih zasledimo tudi v folklorni tradiciji in umetni književnosti po svetu. Ker motiv slovenske Lepe Vide izvira iz skupnega sredozemskega izročila, se zlasti med slovenskimi in sredozemskimi različicami kažejo medbesedilne interakcije v motiviki in simboliki zapeljevanja in nasilja. Ugrabitelj tako v slovenskih kot tudi v sredozemskih ljudskih različicah nastopa kot simbol zla in ostaja nekaznovan. Prešeren se v baladi Od Lepe Vide (1832) osredotoča predvsem na lik Lepe Vide kot žrtve skušnjavca, Jurčič, Vošnjak in Kranjec pa v svojih literarnih obdelavah motiva Lepe Vide lik zapeljivca močneje poudarijo. Medtem ko se skušnjavcu v Jurčičevem romanu maščuje prevarani Vidin mož, ga pri Vošnjaku in Kranjcu za njegovo prevarantstvo kaznujeta zlorabljeni ženski. 20142023-07-03 11:21:41Članek v reviji147355sl