Spodbujanje želenega higienskega vedenja v kuhinjah vzgojno-izobraževalnega zavodaGrča, Tina (Avtor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Mentor) Ovca, Andrej (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvospodbujanjehigiensko vedenjespodbujevalci higienskega vedenjavarna hranaprehranski obratUvod: Okužbe s hrano predstavljajo javnozdravstveni problem. Zaposleni, ki delajo z živili, morajo vzdrževati ustrezen nivo osebne higiene ter poznati in izvajati osnovne higienske postopke pri pripravi živil, za kar je potrebna ustrezna izobrazba, usposobljenost in motiviranost. Spodbujevalci želenega higienskega vedenja v prehranskih obratih niso raziskani, vendar bi lahko pomembno vplivali na izboljšanje higienskega vedenja zaposlenih. Namen: Ovrednotiti ustreznost higienskega vedenja zaposlenih v izbranih kuhinjah. Zasnovati namensko izdelani vizualni spodbujevalec in raziskati vpliv spodbujevalcev želenega higienskega vedenja na spremembo higienskega vedenja med zaposlenimi pri delu z živili. Metode dela: Metode dela so pregled literature, posnetek higienskega stanja pri zaposlenih med pripravo živil in priprava kriterijev opazovanja za delno prikrito opazovanje, izdelava namenskih vizualnih spodbujevalcev s kratkim sloganom. Opazovani vzorec je predstavljal 11 zaposlenih v dveh kuhinjah znotraj enega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Delno prikrito opazovanje je bilo izvedeno v 5 fazah. Rezultati opazovanja so bili analizirani z računalniškim programom Excel in prikazani kot delež (%) ustreznosti higienskega vedenja zaposlenih. Rezultati: V začetni fazi (brez spodbujanja) je bil najnižji delež ustreznosti pri tehniki umivanja rok (28 %) in pogostosti umivanja rok (53 %). Ustreznost glede delovne obleke in osebne urejenosti zaposlenih je bila v vseh fazah opazovanja pri opazovanih kriterijih 90-% ali več. Tehnika umivanja rok se je ob uporabi orodij spodbujanja izboljšala, in sicer največ na 38 % ob uporabi kombinacije vonja po limoni in napisa. Ustreznost tehnike umivanja rok se je v kuhinji A in B razlikovala, v kuhinji A je v začetni fazi znašala 16 % in je med opazovanjem padala, v kuhinji B je znašala 40 % in je z uporabo spodbujevalcev naraščala. Ustreznost preprečevanja stika z gotovimi živili je bila v začetni fazi 70 %, ob uporabi ali opazujočih oči ali kombinacije vonja po citrusih in napisa se je znižala na približno 65 %, v četrti fazi opazovanja je znašala 79 %. Razprava in zaključek: Spodbujevalci želenega higienskega vedenja so vplivali na higiensko vedenje zaposlenih v kuhinji, vendar ne vsa orodja enako učinkovito. Poleg izbire ustreznega orodja spodbujanja je učinkovitost spodbujevalcev odvisna tudi od drugih dejavnikov (prostor, oprema, pripomočki, zaposleni.[T. Grča]20232023-06-29 07:16:30Magistrsko delo/naloga147283sl