<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147263"><dc:title>Konkurenčno pravna presoja ukrepov državne pomoči v obdobju energetske krize</dc:title><dc:creator>Malkoč,	Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>državne pomoči</dc:subject><dc:subject>konkurenčno pravo</dc:subject><dc:subject>energetska kriza</dc:subject><dc:subject>Evropska komisija</dc:subject><dc:subject>začasni okvir</dc:subject><dc:subject>notranji trg</dc:subject><dc:subject>Evropska Unija</dc:subject><dc:subject>Pogodba o delovanju Evropske unije</dc:subject><dc:description>Politika Evropske komisije je v kriznih obdobjih bolj tolerantna do ukrepov državne pomoči, 
kar se kaže tudi v obdobju trenutne energetske krize. Komisija je sprejela več začasnih okvirjev, 
ki predvidevajo različne ukrepe državne pomoči, ki so na voljo državam članicam. Primerjava 
le-teh pa pokaže, da je politika Komisije v trenutnem kriznem obdobju vse bolj tolerantna, kar
se kaže v trendu vse višjih zgornjih mej dovoljenih pomoči, kot tudi večanja števila oddelkov 
pomoči, ki predstavljajo izjemo od splošne prepovedi državnih pomoči. Ukrepi državne pomoči 
pa imajo lahko tudi nekatere negativne posledice. Komisija sicer poudarja, da je usklajen odziv 
držav članic ključnega pomena, v praksi pa je mogoče ugotoviti očitno neusklajenost med 
posameznimi državami članicami. Namreč, od skupaj 672 milijard odobrenih programov 
državne pomoči, je bilo kar 77 % le-te odobrene Nemčiji in Franciji. Slednje pa prikazuje veliko 
neusklajenost, ki ogroža celoten enotni trg ter zaskrbljenost, da bodo manjše in revnejše države 
članice soočene s hudo krizo, med tem ko bodo večje in močnejše napredovale z dodeljevanjem 
subvencij. Še dodatno grožnjo konkurenci pa predstavljajo novi ameriški zakoni, ki 
predvidevajo številne prednosti in subvencije za ameriška podjetja. Slednje pa predstavlja 
grožnjo selitve podjetij oziroma novih naložb v Združene države Amerike in ne v Evropsko 
Unijo. Posledično si nekatere države članice prizadevajo še za dodatno sprostitev pravil 
državnih pomoči, kar bi lahko povzročilo številne negativne učinke, saj vsako nadaljnjo 
sproščanje in podaljševanje ukrepov državne pomoči predstavlja resno grožnjo povečevanja 
vrzeli med Nemčijo in Francijo ter ostalimi državami članicami ter potencialno razdrobljenost 
enotnega trga.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-28 09:00:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147263</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
