Vrednotenje kritičnih lastnosti in stabilnosti 3D-tiskanih tablet, pripravljenih s tehnologijo ciljnega nalaganjaPotočnik, Luka (Avtor) Dreu, Rok (Mentor) Lavrič, Zoran (Komentor) tehnologija ciljnega nalaganjasproščanje učinkovineanaliza nečistočketoprofenstabilnostčas razpadnostiTehnologija ciljnega nalaganja je ena izmed tehnik tridimenzionalnega tiskanja. Predstavlja inovativen način izdelave personaliziranih peroralnih dostavnih sistemov, s katerimi lahko priredimo sproščanje učinkovine. To lahko storimo s spreminjanjem oblike in volumna tablet, sestave pomožnih snovi v formulaciji ter s spremembami v deležu polnjenosti jedra natisnjenih tablet. Tehnologija ciljnega nalaganja namreč omogoča izdelavo tablet, katerih jedro je zgrajeno iz plasti rešetk, kar prispeva k visoki poroznosti in v veliko primerih tudi k takojšnjemu sproščanju učinkovine. V okviru magistrske naloge smo vrednotili dejavnike, ki vplivajo na kakovost natisnjenih tablet in na njihovo kemijsko stabilnost. V tablete smo kot modelno učinkovino vgradili ketoprofen. V prvem delu smo izdelali 17 različnih formulacij filamentov, sestavljenih iz učinkovine enega ali dveh izbranih polimerov, manitola in silicijevega dioksida, kar je predstavljalo sestavo ogrodja tablete. Uporabili smo enovijačni ekstrudor za izdelavo filamentov, ki so vstopali v 3D tisklanik. Delež polnjenosti jedra tablete je znašal 50 %. Natisnjenim tabletam smo določili dimenzije, čas razpadnosti ter vrednotili sproščanje učinkovine. Temu je sledila HPLC analiza nečistoč. Izbrali smo formulaciji z najpočasnejšim in najhitrejšim sproščanjem učinkovine ter ju uporabili za izdelavo tablet, ki omogočajo takojšnje in podaljšano sproščanje učinkovine. V drugi fazi poskusov tiskanja tablet smo z izbranima formulacijama izdelali tablete s spremenjeno obliko tako, da smo v strukturo tablete vgradili eno ali dve odprtini, s čimer smo povečali razmerje med površino in volumnom. Z izbranimi formulacijami smo prav tako izdelali tablete z 20 in 80 odstotki polnjenosti jedra. Tako smo ovrednotili vpliv spremembe oblike tablete in deleža polnjenosti jedra na hitrost sproščanja učinkovine. V tretji fazi pa smo vzorec tablet vsake formulacije za 3 mesece izpostavili stresnim pogojem – temperaturi 40 °C in 75 % relativne vlage. Po treh mesecih smo ponovno izvedli preizkus raztapljanja učinkovine in analizo nečistoč ketoprofna z metodo HPLC. Med sedemnajstimi formulacijami smo izbrali tiste, katerih vsebnost nečistoč in odstopanje dimenzij je po treh mesecih ostala znotraj specifikacijskih mej. 6 od 17 formulacij se je izkazalo kot ustreznih. Tri od 17 formulacij so se po treh mesecih izpostavljenosti stresnim pogojem izkazale kot neustrezne, saj jim je kot posledica absorpcije vlage padla temperatura steklastega prehoda in je prišlo do deformacije oblike. Štirje vzorci so izkazali previsoko vsebnost nečistoč, vzorci štirih formulacij pa so izkazali previsoko odstopanje dimenzij tablete. Dva vzorca sta pri 50 % polnjenosti in nespremenjeni obliki izkazala takojšnje sproščanje učinkovine.20232023-06-25 07:45:03Magistrsko delo/naloga147199sl