<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147198"><dc:title>Individualni glukozni prag pri treniranih kolesarjih</dc:title><dc:creator>Iskra,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rauter,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Debevec,	Tadej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>obremenitveno testiranje</dc:subject><dc:subject>glukoza</dc:subject><dc:subject>glukozni prag</dc:subject><dc:subject>kolesarstvo</dc:subject><dc:description>Merjenje glukoze med obremenitvenimi testiranji je preprost in cenovno ugoden način merjenja fizioloških spremenljivk. Individualni glukozni prag (IGT) je najnižja vrednost glukoze med stopnjevanim obremenitvenim testom in sovpada z individualnim anaerobnim pragom. Namen raziskave je bil ugotoviti kinetiko glukoze med obremenitvenim testom na kolesu, možnost določitve IGT ter primerjava z drugimi laktatnimi in ventilatornimi spremenljivkami. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 27 mladih kolesarjev (starost M = 17,7; SD = 1,0 let in V̇O2max M = 70,7; SD = 4,5 ml.kg.min-1), ki so opravili stopnjevan obremenitveni test z začetno obremenitvijo 100 W in povečanjem 20 W/min do odpovedi. Vsaki 2 minuti je bila opravljena meritev krvnega laktata in glukoze, spremljane so bile ventilatorne spremenljivke. Opravljena je bila analiza kinetike glukoze med testom, izračunan individualni glukozni prag (IGT) ter druge laktatne in ventilatorne spremenljivke. Opravljena je bila primerjava IGT z drugimi ventilatornimi in laktatnimi pragovi. Rezultati: Kinetika glukoze jasno kaže padanje v začetnih stopnjah s povečevanjem v zadnjih stopnjah. Glukoza je 5 min po testu še vedno značilno povišana navkljub aktivni regeneraciji pri obremenitvi 50 W. IGT je bil izračunan pri 305 (SD = 41) W. Relativna vrednost IGT je nastopila pri 75,2 % Wmax. IGT je značilno različen od VT in Rise 1 mmol, medtem ko sovpada z LT, OBLA, Dmax, RCP in RQ1. Korelacijska analiza je pokazala srednje pozitivne povezave med spremenljivkami in IGT (r = .43 - .68, p &lt; .05). Zaključek: Raziskava je prva raziskava te vrste na tako dobro treniranem vzorcu in dopolnjuje obstoječo literaturo z vpogledom v primerjavo IGT z drugimi spremenljivkami. IGT je uporabna in cenovno dostopna spremenljivka, ki se lahko uporablja v kontekstu fizioloških testiranj. Potrebne so še dodatne raziskave za boljše razumevanje IGT ter aplikacijo v vrhunskem športu.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-25 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147198</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
