Primerjava ureditve funkcije predsednika republike v Sloveniji in na ČeškemKofol, Andraž (Avtor) Bardutzky, Samo (Mentor) Češkadelitev oblastidoktrina političnih vprašanjpredsednik republikepristojnosti ustavnega sodiščarazlagaustavno pravoustavno primerjalno pravoSlovenija.Osrednji problem, ki ga na primeru slovenske in češke ustavne ureditve analizira diplomsko magistrsko delo, je vprašanje sposobnosti avtonomne razlage postavljenega prava s strani predsednika republike kot enega izmed najvišjih državnih organov. Njegovo delovno področje preko definiranja njegovih pristojnosti ureja postavljeno pravo. Slednjega sestavljajo abstraktne pravne norme, ki so napisane v pravniškem jeziku, zaradi česar je opredelitev njihovega resničnega pomena mogoča šele z uporabo ustrezne razlage. To za predsednika republike pomeni, da se ob izvrševanju svojih pristojnosti neizogibno srečuje s potrebo po opredelitvi pomena relevantnih pravnih norm. V ustavnih sistemih, ki temeljijo na načelu delitve oblasti, noben državni organ ne more imeti moči, da bi po uradni dolžnosti avtoritativno določal pravilno razlago vseh pravnih norm. Zaradi tega je predsednik republike znotraj procesa uporabljanja postavljenega prava tega primoran tudi samostojno razlagati. Pričujoče delo tako v teoretični razpravi dokazuje, da v češkem in slovenskem ustavnem sistemu obstaja področje postavljenega prava, ki ga šef države avtonomno razlaga ter da hkrati obstajajo tudi pravni mehanizmi, s katerimi njegovo razlagalno dejavnost nadzorujejo drugi državni organi. Med njimi osrednjo vlogo zaseda ustavno sodišče, ki je edino sposobno predsedniku republike vsiliti svojo razlago pravnih norm in na ta način zožiti meje področja postavljenega prava, ki ga ta lahko avtonomno razlaga. Diplomsko magistrsko delo nato izsledke teoretične razprave potrdi še z analizo normativnega položaja ter prakse opravljanja funkcije predsednikov republike obeh držav.20232023-06-24 09:00:19Magistrsko delo/naloga147188sl