<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147118"><dc:title>Modeliranje težkih nesreč v hitrih z natrijem hlajenih jedrskih reaktorjih</dc:title><dc:creator>Končar,	Mihael Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sekavčnik,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Uršič,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hitri z natrijem hlajeni reaktor</dc:subject><dc:subject>težka nesreča</dc:subject><dc:subject>interakcija taline s hladilom</dc:subject><dc:subject>filmsko uparjanje v toku</dc:subject><dc:subject>računalniška dinamika tekočin</dc:subject><dc:subject>model faznega prehoda</dc:subject><dc:subject>izvirni model uparjanja in kondenzacije v ekstremnih pogojih</dc:subject><dc:description>Hitri z natrijem hlajeni reaktorji so pomembna smer razvoja jedrske tehnike. V primeru težke nesreče s taljenjem sredice lahko nastanejo energijske interakcije med hladilom in raztaljeno sredico (parne eksplozije), ki lahko ogrozijo celovitost reaktorske posode. Poznavanje in napovedovanje fizikalnih procesov med interakcijo taline s hladilom je pomembno z vidika varnosti. V prvem delu naloge smo predstavili pomen in vlogo SFR v energetiki ter opisali glavne tehnološke značilnosti. Podali smo osnovne pristope k jedrski varnosti ter obravnavali potek in blaženje hipotetične težke nesreče s taljenjem sredice. Pri tem smo se osredotočili na interakcijo med reaktorskim hladilom in staljeno sredico. V drugem delu magistrskega dela smo obravnavali filmsko uparjanje okoli delca taline v podhlajenem toku hladila. Z uporabo računalniške dinamike tekočin smo izdelali numerični model filmskega uparjanja. Pri tem smo uporabili enotekočinsko formulacijo dvofaznega sistema z zasledovanjem medfazne površine. Glavni prispevek magistrskega dela je razvoj in utemeljitev izvirnega modela uparjanja in kondenzacije v ekstremnih pogojih. Prav tako smo v sklopu študije podrobno preučili delovanje obstoječega Leejevega modela uparjanja in kondenzacije za simulacije filmskega uparjanja v toku podhlajene tekočine. Oba modela smo preverili tudi z analitično rešitvijo Stefanovega problema in primerjali z eksperimentalnimi podatki.</dc:description><dc:publisher>[M. B. Končar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-23 08:31:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147118</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
