<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147092"><dc:title>Vloga reševalca motorista v sistemu nujne medicinske pomoči</dc:title><dc:creator>Kernc,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramar,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>motorji</dc:subject><dc:subject>prvi posredovalec</dc:subject><dc:subject>intervju</dc:subject><dc:subject>dostopni čas</dc:subject><dc:subject>pacienti</dc:subject><dc:description>Uvod: Reševalec motorist je vključen v sistem nujne medicinske pomoči kot izvajalec s 
specifičnim načinom dela. V Sloveniji delujejo reševalci motoristi v treh regijah. Delo 
opravljajo v vidnem delu dneva od pomladi do jeseni. Namen: Predstaviti delovanje reševalca 
motorista v Sloveniji, ugotoviti prednosti, slabosti, grožnje in priložnosti reševalca motorista v 
sistemu nujne medicinske pomoči ter predlagati izboljšave za delo na tem področju v 
prihodnosti. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja, 
analize in sinteze slovenske in tuje literature z obravnavanega področja. Za iskanje literature 
smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, MEDLINE, Cochrane Library, Google Scholar, 
ScienceDirect, CINAHL ter slovenski bazi podatkov COBIB in Digitalno knjižnico Slovenije. 
Iskanje literature je potekalo s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku. Pri 
iskanju literature smo upoštevali vključitvene kriterije: kvalitativne raziskave, kvantitativne 
raziskave, raziskave mešanih metod, strokovne ter znanstvene monografije, ki se nanašajo na 
tematiko reševalca motorista in njegovo vlogo v sistemu nujne medicinske pomoči. 
Izključitveni kriteriji so bili podvojeni članki in literatura, ki se ne nanaša na reševalce 
motoriste. Literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v starosti do 20 let. Opravili 
smo pet individualnih intervjujev z reševalci motoristi. Pridobljene intervjuje smo prepisali, 
prepisi pogovorov pa so bili podlaga za analizo. Rezultati: Prednost delovanja reševalca 
motorista v sistemu nujne medicinske pomoči je v krajšem dostopnem času do pacienta v 
primerjavi z mobilno enoto nujnega reševalnega vozila, vendar je motorist reševalec bolj 
izpostavljen tveganjem za poškodbe med samo vožnjo na kraj intervencije. Posledica hitre 
aktivacije na intervencijo je, da reševalec motorist razpolaga z malo informacijami o pacientu 
in razmerah na mestu intervencije. To terja od reševalca motorista nagle odločitve ob prihodu 
na lokacijo. Razprava in zaključek: Reševalci motoristi so pomemben del sistema nujne 
medicinske pomoči, ker njihovo delovanje skrajša dostop do kritično bolnih oziroma
poškodovanih pacientov. Se pa zaposleni soočajo s številnimi izzivi in priložnostmi, ki jih bo 
potrebno rešiti v prihodnosti. Najvidnejši med njimi sta potrebi po sistematizaciji delovnega 
mesta motorista reševalca in razširitvi področja delovanja na celotno državo. Potrebno je 
primerno ovrednotiti delovno mesto reševalca motorista in sistemsko poskrbeti za psihofizično 
pripravljenost vključenih v delo reševalca motorista.</dc:description><dc:publisher>[M. Kernc]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-23 07:45:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147092</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
