<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147085"><dc:title>Biokemijske in morfološke lastnosti rastlin vrtne solate (Lactuca sativa L.), pridelanih na hidroponskem sistemu in v tleh</dc:title><dc:creator>Trdan,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikulič Petkovšek,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sistemi pridelave</dc:subject><dc:subject>vrtna solata</dc:subject><dc:subject>hidroponski sistem</dc:subject><dc:subject>tla</dc:subject><dc:description>Hidroponska pridelava zelenjave pridobiva vse bolj na pomenu, predvsem zaradi hitrejše rasti in razvoja rastlin in večjega pridelka. Kakovost hidroponsko pridelanih vrtnin je pogosto vprašljiva. V raziskavi nas je zanimalo, ali je hidroponsko pridelana solata po morfoloških in biokemijskih lastnostih primerljiva s solato pridelano v tleh. Od maja do julija 2021 smo izvedli poskus v rastlinjaku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Postavili smo tri sisteme gojenja: plavajoč hidroponski sistem (Deep Water Culture), gredico, prekrito s črno-belo PE zastirko (folija) in neprekrito gredico (gola tla). Poskus je bil zasnovan v 4 ponovitvah, v vsaki po 24 rastlin; 12 rastlin smo gojili do tehnološke zrelosti, 12 rastlin je bilo namenjeno tedenskemu vzorčenju. Na tedensko pobranih vzorcih in tehnološko zrelem pridelku smo izmerili morfološke lastnosti: maso nadzemnega dela (g), premer rozet (cm), višino stebla (cm); ter biokemijske parametre: spektrofotometrično meritev vsebnosti pigmentov, skupnih fenolnih spojin ter merjenje vsebnosti vitamina C s pomočjo tekočinske kromatografije. Izmerili smo tudi vsebnost vlage v pridelku. Tržna masa rozet v tehnološki zrelosti je bila na hidroponskem sistemu 420±60 g; na foliji 369±30 g in na golih tleh 268±28 g. Značilno daljše (izdolženo) steblo so imele rozete solate pridelane na hidroponskem sistemu (8±1 cm) glede na solato pridelano na foliji (5±0 cm) in na golih tleh (4±0 cm). Sistem pridelave je značilno vplival na vsebnost skupnih fenolnih spojin, saj so imele rozete, pridelane v tleh, značilno več skupnih fenolnih spojin (na golih tleh 800±120 mg GAE/kg SM, na foliji 657±88 mg GAE/kg SM), glede na rozete iz hidroponske pridelave (422±67 mg GAE/kg SM). Sistem pridelave ni imel značilnega vpliva na vsebnost vlage v pridelku solat, ki je bila med 94,7 % v pridelku na hidroponskem sistemu do 95,05 % v pridelku na golih tleh.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-23 07:15:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147085</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
