Vpliv sprememb v krajini na populacijo hribskega škrjanca (Lullula arborea)Boh, Urša (Avtor) Nastran, Mojca (Mentor) Bordjan, Dejan (Komentor) hribski škrjanecSPA GoričkoSPA Krasvelikost populacijetransektiugodna površinagozdoviPearsonov koeficient korelacijeHribski škrjanec je v Sloveniji varovana vrsta na petih SPA območjih, in sicer Banjšice, Goričko, Kras, Snežnik-Pivka in Vipavski rob. Največjo gostoto populacije ima na SPA Goričko in SPA Kras, zato smo za ti dve območji podrobneje analizirali, kako se njihove populacije spreminjajo v odvisnosti od ugodne površine oz. rabe tal, ki jim ustreza. Kot ugodno rabo tal smo upoštevali vinograd, ekstenzivni sadovnjak, trajni travnik, kmetijsko zemljišče v zaraščanju, plantažo gozdnega drevja in neobdelano kmetijsko zemljišče. Večja kot je bila v letu ugodna površina, večje število hribskih škrjancev je bilo to leto zabeleženo, tako da lahko potrdimo, da obstaja pozitivna korelacija med velikostjo populacije in ugodno površino tako za SPA Goričko (r = 0,773) kot za SPA Kras (r = 0,593). Z analizo velikosti populacije in razmerjem med gozdom in ugodno površino smo ugotovili, da se z manjšanjem tega razmerja povečuje velikost populacije na SPA Kras (r = -0,432). Na SPA Goričko pa je slika drugačna in se s povečevanjem tega razmerja povečuje tudi populacija vrste (r = 0,039), saj vrsta na tem območju potrebuje gozdni rob in posamezna drevesa predvsem kot skrivališče pred grožnjami.[U. Boh]20232023-06-21 07:15:49Diplomsko delo/naloga147023sl