<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147019"><dc:title>Zaupanje generacije ipsilon v nevladne organizacije</dc:title><dc:creator>Stojanović,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brezovar,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>generacija ipsilon</dc:subject><dc:subject>transparentnost</dc:subject><dc:subject>zaupanje</dc:subject><dc:description>Generacija ipsilon je generacija, ki ima trenutno zelo pomembno kupno in odločevalno
moč tudi, ko govorimo o sodelovanju pri dejavnostih nevladnih organizacij. Slednje
lahko opredelimo kot organizacije, ki so prostovoljne in neodvisne, ne izvršujejo
ukazov s strani javne oblasti in so izjemno pomemben del družbe, saj omogočajo
možnost združevanja, svobodo izražanja ter prenos znanja in mnenj v naši družbi.
Nevladne organizacije lahko najdemo na več ravneh, bodisi gre za lokalne ali
regionalne nevladne organizacije ali za organizacije na državni in mednarodni ravni. V
Sloveniji najdemo trenutno več kot 27 tisoč nevladnih organizacij, kar je precej glede
na skupno število prebivalcev. Zaradi velikega števila nevladnih organizacij, odkritih
nepravilnostih v delovanju in spornem komuniciranju določenih nevladnih organizacij
se v zadnjih letih pojavlja stopnja nezaupanja dela javnosti. Izjemno hitro razvijajoča
se informacijska tehnologija in predvsem informacijska pismenost ter izobrazba
generacije ipsilon so povzročile, da je vedno težje prikriti poteze nevladnih organizacij,
ki niso ravno v skladu z njihovim poslanstvom ali so celo v nasprotju z zakonodajo,
zato je še toliko pomembnejše transparentno delovanje omenjenih organizacij in trud
za višanje stopnje zaupanja javnosti v njihovo delovanje. Namen diplomskega dela je
bil opredeliti vsebino dela in pomen nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji, vrste
le-teh, predstaviti njihovo financiranje in značilnosti, opredeliti glavne dejavnike
zaupanja in nezaupanja. V nadaljevanju pa smo s pomočjo rezultatov, ki smo jih
pridobili v okviru kvantitativne spletne raziskave, opredelili, v kolikšni meri je med
generacijo ipsilon prisotno zaupanje v nevladne organizacije, oziroma s kratico NVO,
potrdili ali ovrgli postavljene hipoteze ter podali bistvene ugotovitve za zvišanje
zaupanja generacije ipsilon v NVO. Po mnenju naših anketirancev morajo NVO za
uspešno višanje stopnje zaupanja v svoje delovanje poskrbeti predvsem za
transparentnost, vestno poročanje o financah in porabljanju sredstev ter za
vključevanje javnosti v svoje delovanje.</dc:description><dc:publisher>[A. Stojanović]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-20 16:25:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
