Zasnova algoritma za vodenje prožnosti odjema in proizvodnje v distribucijskih omrežjihKnez, Klemen (Avtor) Blažič, Boštjan (Mentor) priključna zmogljivostdistribucijsko omrežjeoptimizacija z rojem delcevobčutljivostna teorijaprožnost.Magistrsko delo obravnava zasnovo algoritma vodenja prožnosti odjema in proizvodnje v distribucijskih omrežjih. Potreba po takšen algoritmu vodenja izhaja iz naslova vedno večjega priključevanja novih tipov naprav, kot so električna vozila, toplotne črpalke ali sončne elektrarne, ki s svojim obnašanjem sodobna distribucijska omrežja postavljajo pred velike izzive na področju obratovanja. K tem izzivom lahko pristopimo na dva načina. Prvi način predstavlja tradicionalni načrtovalski pristop, ki ne upošteva prožnosti, ki jih lahko nudijo novi tipi naprav in odjemalci. Načrtovalci omrežij se tu poslužujejo predvsem nadgradnje omrežij z ojačitvijo obstoječih elementov, kar vodi v neizkoriščenost novo vgrajenih elementov. Alternativo lahko predstavlja upoštevanje potenciala prožnosti odjema in proizvodnje, ki tradicionalno pasivne odjemalce postavi v vlogo aktivnih uporabnikov, ki lahko s svojim prilagajanjem odjema ali proizvodnje pozitivno vplivajo na razmere v omrežju. Cilj magistrskega dela je zasnova algoritma, ki upošteva potencial prožnosti odjema in proizvodnje pri samem obratovanju distribucijskega omrežja. V prvem delu naloge so na kratko predstavljene lastnosti in značilnosti nizkonapetostnih distribucijskih omrežij in njihove obratovalne omejitve. Podrobneje so opisane napetostne in termične omejitve omrežja ter izgube, ki se pojavljajo med obratovanjem distribucijskih omrežij. Te omejitve predstavljajo osnovo pri izračunu priključne zmogljivosti distribucijskega omrežja. V nadaljevanju naloge je predstavljen koncept priključne zmogljivosti distribucijskega omrežja, ki se je do sedaj uporabljal predvsem med načrtovanjem distribucijskega omrežja. Za izračun priključne zmogljivosti lahko uporabimo več vrst metod, med katere sodijo deterministične, stohastične in optimizacijske metode, katerih prednosti in slabosti so predstavljene v priču-jočem delu. Sledi predstavitev obeh metod, ki sta bili preizkušeni znotraj magistrskega dela. Kot potencialno metodo za zasnovo algoritma vodenja prožnosti odjema in proizvodnje smo prepoznali metodo optimizacije z rojem delcev, ki spada med optimizacijske metode, in metodo z občutljivostnimi koeficienti, ki se je do sedaj uporabljala predvsem za regulacijo napetosti na visokonapetostnem nivoju. V zadnjem delu magistrske naloge sta metodi preizkušeni na realnem nizkonapetostnem distribucijskem omrežju znotraj simulacijskega okolja. V prvem delu preizkusa metodi uporabimo za razbremenjevanje omrežja, da bo omrežje zopet obratovalo znotraj postavljenih obratovalnih kriterijev. Simulacijski rezultati prikazujejo, da rezultati obeh metod uspešno zagotovijo, da bo obravnavano omrežje zopet obratovalo znotraj obratovalnih kriterijev. V drugem delu preizkusa smo z metodo, ki temelji na občutljivostnih koeficientih, poizkušali določiti vozliščno priključno zmogljivost, ki bi jo agregator lahko izkoristil za nudenje sistemskih storitev.20232023-06-20 16:19:14Magistrsko delo/naloga147015sl