<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146981"><dc:title>Spremljanje semenenja in preživetja klic v jelovo-bukovih pragozdovih</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagel,	Thomas Andrew	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>semenenje</dc:subject><dc:subject>pomlajevanje</dc:subject><dc:subject>preživetje klic</dc:subject><dc:subject>pragozdovi</dc:subject><dc:description>Raziskava je potekala v treh pragozdnih rezervatih Šumik, Pečka in Rajhenavski Rog. V vsakega od pragozdov smo postavili 20 objektov, vsak objekt pa je bil sestavljen iz semenske pasti, iz kletke proti objedanju divjadi in kontrolne ploskve. Ugotovili smo, da je v rezervatu Šumik v kletkah preživelo 10 % več osebkov kakor izven nje. Preživetje jelke je bilo za 30 % boljše v kletkah kakor na kontrolnih ploskvah. V Pečki smo našteli največjo gostoto bukovih klic. V kletkah proti objedanju je preživelo 13 % vsega spremljanega mladja v času študije, kar je za 4 % manj kakor na kontrolnih ploskvah. Tudi preživetje jelke je bilo za 5 % slabše v kletkah kakor na kontrolnih ploskvah, kjer je preživelo 40 % vseh spremljanih jelk. V pragozdu Rajhenavski Rog smo našteli največ javorovega in jelovega semena. V kletkah proti objedanju je preživelo za 16 % vsega mladja oz. klic kar je za 6 % več kot na kontrolni ploskvi. Delež jelke, ki je preživela, je bil višji v kletkah in sicer za 8 %. Ugotovljena je bila negativna povezava med preživetjem v kletkah kakor izven njih. Ugotovili smo, da imajo na pomlajevanje in preživetje klic močen negativen vpliv manjši plenilci listja kot so polži in suša.</dc:description><dc:publisher>[E. Zupančič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-18 07:15:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146981</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
