<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146977"><dc:title>Fotografiranje nočnega neba</dc:title><dc:creator>Vidic,	Mark	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahtik,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>astrofotografija</dc:subject><dc:subject>nočna fotografija</dc:subject><dc:subject>Rimska cesta</dc:subject><dc:subject>galaksija Andromeda</dc:subject><dc:subject>Orion nebula</dc:subject><dc:subject>Luna</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo načrtovali in posneli serijo fotografij nočnega neba ter nebesnih teles. Končne reprodukcije smo komentirali ter podali napotke za izboljšave. V teoretičnem delu smo raziskali astrofotografijo, zgodovino astrofotografije, svetlobno onesnaženje, postopek fotografiranja nočnega neba z DSLR kamero ter fotografirana nebesna telesa. V eksperimentalnem delu smo s fototaparatom Canon EOS 1-DX Mark 2 skupaj s stativom zajeli fotografije nebesnih teles, pri čemer smo uporabili dva objektiva, in sicer Canon EF 16-35 mm f/2.8 USM ter Canon EF 70-200 mm f/2.8L IS II USM. Pred tem smo opisali tudi potek načrtovanja ter priprav na fotografiranje. Fotografije smo s programsko opremo DeepSkyStacker, Sequator, StarNet, Adobe Photoshop 2023 ter Adobe Lightroom Classic uredili do končnih izgledov. Vse fotografije smo uspešno zajeli ter jih uredili; z njimi smo zadovoljni. Z osnovno fotografsko opremo smo se lahko le delno približali rezultatom namenske astrofotografske opreme. Ugotovili smo, da nam je svetlobno onesnaženje predstavljalo težavo, čeprav v Sloveniji ni velemest. Prav tako smo prišli do zaključka, da je predhodno planiranje pri astrofotografiji ključnega pomena za snemanje dobre fotografije.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-17 09:00:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146977</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
