<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146966"><dc:title>Osebna lastna imena v fantazijski literaturi: analiza romana The Blade Itself Joeja Abercrombieja</dc:title><dc:creator>Stašuk,	Manja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zlatnar Moe,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fantazijska literatura</dc:subject><dc:subject>Joe Abercrombie</dc:subject><dc:subject>Klic orožja</dc:subject><dc:subject>motiviranost</dc:subject><dc:subject>gradnja sveta</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se osredotoča na osebna lastna imena in njihove prevodne ustreznice v fantazijskem romanu The Blade Itself pisatelja Joeja Abercrombieja. Namen dela je ugotoviti, kako so osebna lastna imena prevedena v slovenski jezik, kakšne prevodne strategije so uporabljene pri tem, kaj vpliva na izbiro strategije in v kolikšni meri prevajalec sledi izvirniku. V teoretičnem delu so na kratko predstavljeni žanrska in fantazijska literatura, njune značilnosti ter odnos do njih. Vključeni so tudi gradnja sveta, kultura v fantazijski literaturi in prevajanje slednje. Teoretični del obravnava tudi osebna lastna imena v fantaziji in prevodne strategije pri prevajanju le-teh. Pred analitičnim delom so predstavljeni še pisatelj in njegovo delo ter prevajalec Sergej Hvala. Analiza osebnih lastnih imen in njihovih prevodov se osredotoča predvsem na to, da so vsa lastna imena motivirana, ali pomensko ali kulturno, in posledičen vpliv motivacije na prevod. Hkrati pa izpostavi dejstvo, da ima prevajalec obenem tudi vlogo bralca in interpreta, ki s svojim pogledom na delo na novo zgradi fantazijski svet v delu.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-17 07:45:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146966</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
