Vpliv tehnologije pridelave na porabo vode in vsebnost nitrata v vrtni solati (Lactuca sativa L.)Pustatičnik, Borut (Avtor) Kacjan Maršić, Nina (Mentor) Lactuca sativasolatavodanitrathidroponski sistemzastirkaV poskusu, ki je potekal od maja do julija 2021 na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani, analize talnih vzorcev pa so potekale do decembra 2022, smo ugotavljali porabo vode za namakanje pri treh sistemih pridelave: talna pridelava na zastrtih in nezastrtih tleh ter na hidroponskem sistemu. Poskus je bil izveden v rastlinjaku v štirih ponovitvah. S pomočjo sond za merjenje vsebnosti vode v tleh smo na osnovi spremljanja volumskega odstotka vode v tleh in nivoja hranilne raztopine v bazenu ugotavljali porabo vode za namakanje in razporeditev vode v talnem profilu. Z jemanjem talnih in rastlinskih vzorcev v času trajanja poskusa in kasnejšo analizo vsebnosti nitrata s pomočjo ekstrakcij v avtomatizirani spektofotometrični napravi smo spremljali vsebnosti nitratnega dušika. Merili smo tudi maso solate in vsebnost suhe snovi v rastlinskih vzorcih. Največji prirast rastlinske biomase smo ugotovili pri pridelavi na hidroponskem sistemu. Največji delež suhe snovi je bil v solati, pridelani na nezastrtih tleh (5,3 %), najmanjši pa pri solati, pridelani na hidroponskem sistemu (5,0 %). Najmanj vode je za 1 kg pridelka potrebovala solata, gojena na foliji (4,37 L/kg sveže mase oz. 86,7 L/kg suhe mase), pri pridelavi na nezastrtih tleh 8,35 L/kg sveže mase oz. 157 L/kg suhe mase ter na hidroponskem sistemu 23,7 L/kg sveže mase oz. 474 L/kg suhe mase. Najmanjša vsebnost nitrata je bila v tehnološki zrelosti solat, pridelanih na nezastrtih tleh (317,47 NO3¯ mg/kg sveže mase), na tleh s folijo 1012,31 NO3¯ mg/kg sveže mase in na hidroponskem sistemu 1123,93 NO3¯ mg/kg sveže mase. Vsebnost nitratnega dušika se je v rastlinah in v tleh skozi rastno dobo zmanjševala.20232023-06-17 07:16:31Diplomsko delo/naloga146960sl