<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146948"><dc:title>Primerjava in vpliv različnih dejavnikov na evakuacijski čas s pomočjo programa Pathfinder</dc:title><dc:creator>Špindler,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schnabl,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>evakuacija</dc:subject><dc:subject>evakuacijski čas</dc:subject><dc:subject>evakuacijska pot</dc:subject><dc:subject>ovire</dc:subject><dc:subject>Pathfinder</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem se podrobneje seznanil s slovensko zakonodajo o varstvu pred požarom, požarni varnosti v stavbah in načinu projektiranja evakuacijskih poti. V uvodnem delu sem obdelal osnovne definicije pojma evakuacija, potek razvoja načrtovanja evakuacij, načine načrtovanja v sedanjosti in podatke, ki jih moramo zajeti med samim načrtovanjem. Na podlagi tehnične smernice za graditev TSG-1-001:2019 in Zakona o varstvu pred požarom ter podzakonskih aktov, ki obravnavajo evakuacijske poti, sem izdelal različne načrte prostorov ter scenarije evakuacije znotraj le-teh. Izdelal sem načrte treh osnovnih prostorov: učilnice, knjižnice in hodnika. Vsakemu od prostorov sem dodal različne predmete in opremo, ki sovpadajo z namenom prostora ter predstavljajo ovire na evakuacijski poti. V programu AutoCAD sem izdelal dvodimenzionalne načrte. Te sem nato izvozil v program Pyrosim in jim dodal še tretjo dimenzijo. Modele sem izvozil v program Pathfinder, kjer sem v prostore dodal ljudi z različnimi hitrostmi gibanja. Nato sem izvedel simulacijo evakuacije in dobil rezultate oz. evakuacijske čase, ki sem jih prikazal v obliki grafov in tabel.
V magistrskem delu sem obravnaval vpliv ovir in orientiranost postavitve le-teh na evakuacijski poti, vpliv širine in dolžine evakuacijske poti, vpliv števila ljudi, njihove hitrosti gibanja in zadolžitve ter vpliv števila izhodov v prostoru na evakuacijski čas. V namenu magistrskega dela sem postavil pet hipotez. Na podlagi rezultatov eksperimentalnega dela sem štiri hipoteze ovrgel in eno delno potrdil. Prav tako sem iz dobljenih rezultatov ugotovil, da povečanje širine evakuacijske poti z 1,2 m na 2,0 m skrajša čas evakuacije za 8 %, da se čas evakuacije podaljša za največ 1,75-krat pri podaljšanju evakuacijski poti z 20 m na 40 m, da pravokotna postavitev predmetov v primerjavi z vzporedno postavitvijo predmetov na evakuacijsko pot podaljša čas evakuacije za 4 sekunde. Ugotovil sem tudi, da se čas evakuacije skrajša za več kot polovico v enem scenariju, v ostalih scenarijih pa za manj kot polovico, ko imamo dva zasilna izhoda na izbranih lokacijah v primerjavi z enim zasilnim izhodom, in da se čas evakuacije poveča do 1,33-krat, ko je v prostoru 20 ljudi v primerjavi z 10 ljudmi. 
Ugotovitve magistrskega dela lahko v prihodnje pripomorejo pri raziskovanju področja evakuacij in k razmisleku ob načrtovanju in postavitvi objektov ter vzpostavitvi evakuacijskih poti.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-16 14:05:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146948</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
