Arheološki dokazi kognitivnega razvoja človekaPollak, Jon Nikolaj (Avtor) Petru, Simona (Mentor) kognitivna evolucijapaleolitikarhaične človeške vrstesimbolično vedênjesociabilnostV času od pojava prvih kamenih orodij v pliocenu do najstarejše figuralne umetnosti v mlajšem paleolitiku se je v doslej znanem arheološkem zapisu zvrstil raznolik zbir arhaičnih človeških in predniških vrst ter njihovih najdišč. V magistrskem delu so iz tega širokega nabora izbrana tista najdišča, ki nam pomagajo pojasniti nekatere pomembne smernice v evoluciji kognicije in »modernega uma«. Pri tem je cilj naloge raziskati, ali je bil ta proces postopen ali pa je šlo za nenaden kognitivni preskok, ter ugotoviti, kako je mogoče na podlagi nemih materialnih ostankov sklepati o notranjem življenju izumrlih človeških vrst? S pomočjo nevroznanstvenih in psiholoških teorij čustev, kognicije, spomina, učenja, socialnega vedênja, jezika, glasbe in umetnosti delo interpretira nekatere izstopajoče najdbe paleolitika, kot so najstarejše kameno orodje, sledi skupinskega lova in mrhovinarstva, najstarejši dokazi o zdravljenju, medsebojni (o)skrbi, obvladovanju ognja, izdelavi tehnološko kompleksnega orodja in pripomočkov, umetniškem ustvarjanju in simboličnem vedênju. Pregled časovnice jasno pokaže, da so bile paleolitske smernice v evoluciji kognicije razvejene, raznolike in soodvisne od dolgotrajnih, počasnih in kompleksnih sociokulturnih dinamik, kar je bolj skladno s hipotezo o postopnem razvoju kot s teorijo nenadnega kognitivnega preskoka.20232023-06-16 07:45:26Magistrsko delo/naloga146917sl