<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146913"><dc:title>Stohastični individualni razvoj škod</dc:title><dc:creator>Kovač,	Enej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Todorovski,	Ljupčo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Harej,	Bor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Perman,	Mihael	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>škodne rezervacije</dc:subject><dc:subject>individualne škode</dc:subject><dc:subject>individualni razvoj škod</dc:subject><dc:subject>stohastični razvoj škod</dc:subject><dc:description>Škodne rezervacije predstavljajo pomemben del obveznosti premoženjskih zavarovalnic, zato je njihov izračun ključnega pomena. V splošnem jih sestavljajo rezervacije za že prijavljene škode ter rezervacije za še ne prijavljene škode. Delo opisuje pragmatično metodo za izračun rezervacij za že prijavljene škode. 
Metoda s pomočjo informacij preteklih škod oblikuje stohastične napovedi razvojev individualnih škod. Pri tem, poleg končnih višin škod napove tudi pripadajoče razvoje likvidiranih in nastalih vrednosti. Za razliko od večine obstoječih metod pri tem uporablja informacije individualnih škod, in sicer tako informacije o likvidiranih kot tudi nastalih vrednostih. Predlagana metoda je ovrednotena na sintetičnih portfeljih. Izhodišče za primerjavo so dejanske vrednosti sintetičnih podatkov ter napovedi metode veriženja—ene najbolj znanih metod za izračun rezervacij. V primeru homogenih portfeljev so napovedi obeh omenjenih metod primerljive s pravimi vrednostmi sintetičnih podatkov. Ker pa predlagana metoda uporablja informacije individualnih škod, so njene napovedi precej boljše v primeru nehomogenih portfeljev.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-16 07:15:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146913</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>