<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146874"><dc:title>Vpliv frekvence pri indukcijskem kaljenju jekla OTV1B na globino zakaljene plasti</dc:title><dc:creator>Gnamuš,	Max	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>valji za hladno valjanje</dc:subject><dc:subject>jeklo OTV1B</dc:subject><dc:subject>indukcijsko kaljenje</dc:subject><dc:subject>frekvenca indukcijskega kaljenja</dc:subject><dc:subject>mikrostrukturna analiza</dc:subject><dc:subject>trdota.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je bilo izdelano v sklopu razvojnega programa podjetja Sorbit Valji, d. o. o. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo konvencionalno kaljenih valjev za hladno valjanje, v zadnjih letih pa so proizvodni program razširili še na področje površinsko kaljenih valjev. Namen magistrskega dela je bil določiti, kakšen vpliv ima frekvenca induktorja pri indukcijskem kaljenju valjev na globino kaljene plasti za srednjelegirano jeklo s 5 mas. % kroma. Toplotna obdelava se je najprej izvajala na indukcijskem stroju BIKS 750, na cilindričnih preizkušancih iz jekla OTV1B in premera 400 mm. Preizkušanci so bili segreti z elektromagnetno indukcijo različnih frekvenc na temperaturo avstenitizacije in nato kaljeni v vodi. Uporaba različne frekvence vodi do spremembe temperaturnega profila po preseku preizkušanca, kar posledično spremeni globino kaljenja. Ostali parametri indukcijskega kaljenja so bili pri vseh preizkušancih enaki. Preizkušanci so bili po kaljenju podhlajeni (kriogensko ohlajeni) do –130 °C za odpravo zaostalega avstenita, nato pa še popuščeni pri 160 °C za sprostitev notranjih napetosti. Na podlagi merjenja trdot smo določil globino minimalne uporabne trdote valjev za hladno valjanje. Za določitev mikrostrukturnih sestavin so bile izvedene metalografske analize in rentgenska difrakcija za določitev deleža zaostalega avstenita. Iz rezultatov lahko zaključimo, da se pri višjih frekvencah (350–650 Hz) globina kaljene plasti bistveno ne spreminja s frekvenco, medtem ko pri nižjih frekvencah (80–200 Hz) ta globina z manjšanjem frekvence močno naraste. Z visoko frekvenco lahko dosežemo globino kaljenja do 15 mm, z nižjimi frekvencami pa med 20 in 30 mm.</dc:description><dc:publisher>M. Gnamuš</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-15 09:01:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146874</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
