Zdravstveno zavarovanje in dostopnost zdravstvene oskrbe za mednarodne študente v SlovenijiKnez, Ivana (Avtor) Kavalir, Monika (Mentor) Milavec Kapun, Marija (Komentor) Kvas, Andreja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negaštudij v tujinizdravje študentovskrb za zdravjezdravstveni sistemzdravstvena varnostUvod: Z vsakim letom se vse več študentov odloča za študij ali opravljanje strokovne prakse v tujini. Kljub visoki motiviranosti študenta študij v tujini predstavlja kulturni šok, ki lahko vpliva na psihofizično zdravje. Namen: Namen magistrskega dela je raziskati, koliko pozornosti namenjajo mednarodni študenti v Sloveniji ugotavljanju dostopnosti do zdravstvene oskrbe in zdravstvenemu zavarovanju, ko se odpravijo na študij v Slovenijo. Metode dela: Magistrsko delo temelji na dveh raziskavah, ki sta opravljeni z metodo spletnega anketiranja. Populacijo predstavljajo vsi mednarodni študenti, ki so v študijskem letu 2019/2020 in študijskem letu 2020/2021 vpisani na katero koli visokošolsko izobraževalno institucijo oziroma zavod v Sloveniji. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistično analizo ter metodo analize vsebine. Za testiranje hipotez smo uporabili neparametrične statistične teste. Meja za statistično značilnost je bila postavljena na 0,05. Rezultati: V obdelavo podatkov so bili vključeni odgovori 1.689 mednarodnih študentov študijskega leta 2019/2020 in študijskega leta 2020/2021. Seznanjenost z zdravstvom Slovenije je ocenjena v povprečju kot slaba (xŻ = 2) do srednja (xŻ = 3). Statistično značilne razlike v stopnji seznanjenosti z zdravstvom nismo ugotovili med spoloma in načinom študija (p > 0,05). Zdravstveno zavarovanje je zelo pomembno za več kot polovico anketirancev (54,5 %), medtem ko je stopnja obveščenosti o zdravstvenih storitvah, ki so z zavarovanjem pokrite, slaba (xŻ = 2) do srednja (xŻ = 3). Statistično značilne razlike v stopnji obveščenosti o zdravstvenih storitvah nismo ugotovili med stopnjami študija (p > 0,05). Razprava in zaključek: Na podlagi pridobljenih rezultatov sklepamo, da je stopnja seznanjenosti veliko bolj odvisna od samega posameznika, prioritet in razlogov študiranja v drugi državi. Negativne posledice študija v Sloveniji se kažejo pri mednarodnih študentih predvsem na psihosocialnem zdravju. Na izpolnjevanje vprašalnikov in rezultate je vplivala pandemija covida-19, saj so bili mednarodni študenti zaradi spremljanja pouka po spletu iz domače države omejeni pri koriščenju zdravstvene oskrbe v Sloveniji. Mednarodni študenti se morajo zavedati pomena skrbi za lastno zdravje in jih je treba tudi spodbujati, da se posvetujejo z zdravstvenimi in drugimi inštitucijami, ko so v dvomih ali potrebujejo pomoč. Z dodatnimi raziskavami in na večjem vzorcu bi pridobili še boljši vpogled v temo zdravstvene oskrbe mednarodnih študentov in možnosti ukrepanja.[I. Knez]20232023-06-15 08:49:42Magistrsko delo/naloga146852sl