<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146850"><dc:title>Celostna skrb za duševno zdravje starejših v času pandemije COVID-19</dc:title><dc:creator>Rus,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>novi koronavirus</dc:subject><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>duševne motnje</dc:subject><dc:description>Uvod: Decembra 2019 so v mestu Wuhan na Kitajskem poročali o izbruhu nove bolezni –
COVID-19. Virus se je hitro razširil po svetu in 12. marca 2020 je SZO razglasila 
pandemijo. Preventivni ukrepi, ki so predvsem temeljili na socialni izolaciji so močno 
vplivali na duševno zdravje starejših. Namen: Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti 
učinek pandemije COVID-19 na duševno zdravje starejših in opredeliti varovalne 
dejavnike in dejavnike tveganja na duševno zdravje starejših v času pandemije COVID-19. 
Metode dela: Uporabljana je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne tuje 
literature s področja pandemije COVID-19 in njenim vplivom na starejše. Literaturo smo 
iskali preko podatkovne baze PubMed. V pregled in analizo je bilo vključenih 12 enot 
literature, ki smo jih kratko predstavili v tabeli in z njimi odgovorili na raziskovalna 
vprašanja. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je imela pandemija COVID-19 negativni 
vpliv na duševno zdravje starejših. Najpogosteje so se starejši soočali s strahom pred 
okužbo, kroničnim stresom, porastom simptomov depresije in anksioznosti in
osamljenostjo. Najpomembnejši dejavnik tveganja za poslabšanje duševnega zdravja pa je 
bila socialna izolacija. Po pregledu raziskav smo ugotovili, da so bile ženske in starejši, ki 
so živeli sami bolj dovzetni za poslabšanje duševnega zdravja. V raziskavah, kjer so 
udeležencem aktivno pomagali pri soočanju s spremembami, ki jih je prinesla pandemija, 
pa se je izkazalo, da se duševno zdravje anketirancev ni poslabšalo, ali pa se je celo 
izboljšalo. Razprava in zaključek: Starejši spadajo med ranljivejšo populacijo, saj so 
zaradi svoje krhkosti v telesnem in duševnem smislu bolj dovzetni za samo okužbo s 
COVID-19 in poslabšanje duševnega zdravja. Pandemija COVID-19 nas je prisilila v 
socialno izolacijo, zaradi katere so starejši bili izolirani od svojcev in prijateljev in imeli 
omejen dostop do zdravstvenih storitev ter spremenjeno dnevno rutino, kar pa je pri 
marsikaterem starejšem pripeljalo do osamljenosti, depresije in anksioznosti. Zagotovo bi 
bilo potrebno v takšnih razmerah, kot jih je povzročila pandemija COVID-19 starejšim 
posvetiti več pozornosti.</dc:description><dc:publisher>[M. Rus]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-15 08:49:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146850</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
