<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146849"><dc:title>Vloga medicinske sestre pri oskrbi travmatološkega pacienta z utesnitvenim sindromom</dc:title><dc:creator>Savič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravljen,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>utesnitveni sindrom</dc:subject><dc:subject>fasciotomija</dc:subject><dc:description>Uvod: Do utesnitvenega sindroma pride, če se zviša tlak v zaprtem anatomskem prostoru in so ob tem ogroženi organi in tkiva. Na potek zdravljenja najbolj vpliva zamuda pri začetnem prepoznavanju in diagnozi. Ishemična poškodba utesnjenih tkiv se pojavi že v nekaj urah po začetku utesnitvenega sindroma. Medicinske sestre imajo običajno največ stika s pacienti s povečanim tveganjem za razvoj utesnitvenega sindroma, zato imajo pri prepoznavi pomembno vlogo. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature in obstoječih raziskav opredeliti zdravstveno nego travmatološkega pacienta z utesnitvenim sindromom. Metode dela: Literatura je bila zbrana s pomočjo oddaljenega dostopa do Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) in Kooperativnega online bibliografskega sistema (COBISS.SI). Poleg tega so bile uporabljene baze podatkov: PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Uporabili smo recenzirane članke s prosto dostopnim celotnim besedilom, ki so bili objavljeni med letoma 2000 in 2022. V literaturo je bilo vključenih 29 prispevkov. Uporabljena literatura je bila napisana v slovenskem ali angleškem jeziku. Rezultati: Ugotovili smo, da dober rezultat zdravljenja dosežemo le z zgodnjim prepoznavanjem in zdravljenjem bolezni. Zakasnjeno prepoznavanje ne vodi le do hudih lokalnih zapletov s trajno invalidnostjo, temveč tudi do življenjsko nevarnih sistemskih zapletov. Medicinska sestra mora hitro prepoznati znake in simptome, ki ustrezajo temu stanju. Poleg tega sta za spremljanje napredovanja pogosto potrebni nevrovaskularno ocenjevanje in merjenje tlaka znotraj kompartmenta. Medicinska sestra je odgovorna tudi za dajanje zdravil po naročilu zdravnika, asistira pri fasciotomiji, kadar je potrebna, prav tako pa skrbi za pred- in pooperativni nadzor pacientovega stanja. Razprava in zaključek: Medicinske sestre lahko pomagajo preprečiti poslabšanje pacientovega stanja zaradi utesnitvenega sindroma. Iz tega razloga morajo biti usposobljene za zgodnjo prepoznavo in ustrezno posredovanje informacij. To bi omogočilo čim učinkovitejše prepoznavanje bolezni, kar bi bistveno izboljšalo oskrbo pacientov. Zamuda pri diagnosticiranju in zdravljenju namreč vodi v daljše obdobje nezadostne prekrvavitve tkiv in posledično v slabši izid za pacienta.</dc:description><dc:publisher>[M. Savič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-15 08:49:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146849</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
