<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146818"><dc:title>Poslovni bonton v izbranih organizacijah državne uprave v obdobju epidemije covida-19</dc:title><dc:creator>Dolenc,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poslovni bonton</dc:subject><dc:subject>besedno komuniciranje</dc:subject><dc:subject>nebesedno komuniciranje</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>državna uprava</dc:subject><dc:description>Poslovni bonton ima pomembno vlogo v poslovnem okolju, saj predstavlja pomemben pripomoček, s katerim si lahko posameznik pomaga, da se olikano, spoštljivo in dostojanstveno vede v nekem prostoru in času. Pravila poslovnega bontona se tudi spreminjajo oziroma se k obstoječim pravilom dodajajo nova, ki so oblikovana tako, da se prilagajajo prostoru, času, kulturi in situacijam, v katerih se znajde družba oziroma posameznik. V zadnjih nekaj letih je prav pojav SARS-CoV-2 in z njim povezana epidemija v določeni meri vplivala na spremembo nekaterih pravil poslovnega bontona.
Namen diplomskega dela je bil raziskati področje poslovnega bontona in proučiti prakso izvajanja pravil poslovnega bontona v obdobju epidemije covida-19 med zaposlenimi v izbranih organizacijah državne uprave.
V okviru raziskave diplomskega dela je bilo ugotovljeno, da je imela epidemija covida-19 določen vpliv na nekatera pravila poslovnega bontona, in sicer pri rokovanju so klasično rokovanje (z dlanjo) v obdobju epidemije nadomestile varnejše alternative rokovanja, od katerih je bilo najpogosteje uporabljeno kimanje z glavo (44 %). V obdobju po epidemiji pa so anketiranci v večji meri opustili alternative rokovanja, in sicer za kar 45 %; potem se je tudi povečal delež anketiranih, ki se ponovno rokujejo z dlanjo (82 %). Poleg tega se je pri govorici telesa spremenila predvsem prepoznava obrazne mimike, saj je bila v obdobju epidemije covida-19 ovirana zaradi nošenja zaščitnih higienskih mask, pri čemer rezultati raziskave kažejo, da je večina anketiranih (67 %) v delovnem okolju vedno nosila zaščitno higiensko masko.</dc:description><dc:publisher>[S. Dolenc]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-14 12:20:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146818</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
