<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146808"><dc:title>Ideja reizma v trajnostni kolekciji oblačil</dc:title><dc:creator>Podgoršek,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorec,	Petja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>reizem</dc:subject><dc:subject>avra</dc:subject><dc:subject>trajnostno oblikovanje</dc:subject><dc:subject>odnos do oblačil</dc:subject><dc:subject>ročno delo</dc:subject><dc:subject>kvačkanje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu z naslovom Ideja reizma v trajnostni kolekciji oblačil opisujem nastajanje in
izvedbo avtorske kolekcije, ki izhaja iz koncepta reizma. Ta se v oblačilih izraža skozi vizualno
predstavo dinamike avre oblačil, kot neponovljivih nosilcev zgodb naših življenj.
V teoretičnem delu sem se najprej poglobil v zgodovino potrošništva in razvoj človeka v potrošnika.
Nadaljeval sem z raziskavo industrije hitre in ultra hitre mode, ki je v obdobju med in po pandemiji
Covida-19 zaznamovala enega največjih napredkov na področju masovne proizvodnje izdelkov ter
tako pospešila cikel hitro menjajočih se modnih trendov, prekomerne potrošnje in s tem
razvrednotenja vseh tekstilnih izdelkov. Kot nasprotje prekomerne porabe oblačil sem raziskoval
slovensko umetniško gibanje OHO, ki je v začetku svojega delovanja z idejo reizma in poskusov
celostne umetnosti kritizirala človekovo superiornost v svetu. Idejo reističnega pogleda na svet sem
nato nadaljeval z raziskavo koncepta avre Walterja Benjamina, ki je poudarjal edinstvenost
originalnih umetniških del in neponovljivost specifičnega elementa teh del, njihove kvintesence, ki
je izražena skozi njihovo avro. Poleg tega so bili Benjaminovi opisi čutenja avre v naravi in njenega
odnosa s človekom izhodišče za vizualno inspiracijo, ki sem jo našel v fotografskih krajinah Franca
Fontane in kiparskih delih Jeana Hansa Arpa.
V praktičnem delu sem predstavil razvoj kolekcije oblačil z uporabo trajnostne tehnike nadcikliranja
rabljenih oblačil, kvačkanja, uporabo zadnjih kvačkanih izdelkov moje prababice ter najdenih
tekstilnih materialov in pozamenterije starih slovenskih tekstilnih tovarn. Začel sem z
eksperimentiranjem v materialu s katerim sem ustvaril tridimenzionalne tekstilne forme, ki sem jih
nato prenesel v različne oblačilne kose. Izhodišče za barvno paleto sem našel v Fontanovih krajinah,
ki sem jih povezal z najdenimi materiali in rabljenimi oblačili. Prikazan je razvoj sedmih realiziranih
silhuet od izhodišča v kolažih, skicah in prototipih do tehnične skice. Na koncu je kolekcija
predstavljena v modnem editorialu, ki je izraz avre nastalih oblačil v odnosu do telesa in okolja, ki
jih obdaja.
Končni rezultat diplomskega dela je trajnostna kolekcija katere namen je spodbuditi k ponovni
vzpostavitvi spoštljivega odnosa človeka do oblačil. Skozi trajnostne principe in uporabo starih
materialov izraža zgodbo oblačilnih kosov, v barvah in oblikah pa predstavi oblačilo kot prvi, najbolj
intimni prostor v katerem se gibljemo skozi čas in prostor večino svojega življenja.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-14 09:00:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146808</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
