Analiza izpustov iz termoelektrarnZRNEC, MIHA (Avtor) Čepin, Marko Tomaž (Mentor) termoelektrarnaizpustižveplov dioksiddušikovi oksiditrdni delciNamen diplomskega dela je predstaviti izpustne pline ter merilne in čistilne naprave, ki jih imamo v termoelektrarnah. Navesti je treba tudi omejitvene zakone o izpustih in analizirati izpuste skozi zgodovino. Predstavil sem trend izpustov v okolici naših termoelektrarn v Sloveniji in tudi izpuste v ostalih evropskih državah ter drugod po svetu. V drugem poglavju so opisane značilnosti čistilnih naprav za odstranjevanje strupenih snovi, kot so: žveplov dioksid, dušikovi oksidi in trdni delci. Zajete so naprave, ki se najpogosteje uporabljajo pri termoelektrarnah. Predstavljene so tudi naprave za merjenje omenjenih plinov, ki so razporejene na različnih mestih v državi. Tretje poglavje vsebuje analize izpustov skozi zgodovino na posameznih merilnih mestih. Najprej so predstavljene uradne direktive o mejnih vrednostih izpustov dimnih plinov za Slovenijo, nato še za Evropo. V naslednjem podpoglavju se začnejo analize kakovosti zraka na navedenih merilnih mestih skozi zgodovino. Raziskava je najprej narejena za zrak v okolici termoelektrarne Šoštanj in v naslednjem podpoglavju še za celotno Slovenijo. Izkaže se, da je največji upad mogoče zaznati pri žveplovem dioksidu, precej manjši upad je pri dušikovih oksidih in trdnih delcih. Razlog pri zadnjih dveh je predvsem v tem, da so se izpusti iz termoelektrarn sicer zmanjšali, vendar so se po drugi strani precej povečali izpusti iz prometa, zato večjih zmanjšanj ni opaziti. Največ izpustov je mogoče opaziti na merilnih postajah v večjih mestih, kjer je veliko ljudi in prometa. V četrtem podpoglavju je narejena še raziskava izpustov v ostalih evropskih državah. Tudi tukaj so ugotovitve precej podobne. Zaradi učinkovitih razžvepljevalnih naprav so se izpusti žveplovega dioksida precej zmanjšali. Manjši, vendar še vedno kar velik upad je mogoče zabeležiti tudi pri dušikovih oksidih, medtem ko je pri trdnih delcih upad najmanjši. Ponekod so se izpusti trdnih delcev v zadnjih desetletjih celo povečali. Za vse zajete države sem naredil tudi preračun izpustov relativno na 100.000 prebivalcev in na površino 10.000 km2. Na koncu sledi kratko poglavje o onesnaževanju drugod po svetu. Izkazalo se je, da v večini razvitejših držav beležijo upad onesnaževanja. V manj razvitih državah (Afrika, Južna Amerika, Indija) se še vedno spopadajo z naraščanjem izpustov vseh treh škodljivih snovi.20232023-06-12 08:25:07Diplomsko delo/naloga146756sl