<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146748"><dc:title>Vpliv Wim Hofove dihalne tehnike na srčno-žilni, dihalni in presnovni odziv zdravih odraslih preiskovancev med obremenitvenim testiranjem</dc:title><dc:creator>Dolinar,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>hiperventilacija</dc:subject><dc:subject>apneja</dc:subject><dc:subject>dihanje po Wim Hofu</dc:subject><dc:subject>aerobni telesni napor</dc:subject><dc:subject>poraba kisika na enoto napora</dc:subject><dc:subject>subjektivno občutenje napora</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri metodi dihanja po Wim Hofu (WHD) gre za kombinacijo hiperventilacije, ki ji sledi apneja pri rezidualnem volumnu do trenutka, ko preiskovanec ne zmore več zavreti fiziološke potrebe po vdihu. Metoda naj bi pripomogla k doseganju boljših rezultatov v športu. Namen: V okviru diplomske naloge smo ugotavljali, kako WHD vpliva na fiziološki odziv telesa na test maksimalne aerobne zmogljivosti (TMAZ), če WHD izvedemo tik pred TMAZ (WHD) v primerjavi z odzivom na TMAZ brez WHD (kontrolna meritev). Metode dela: V navzkrižni raziskavi je sodelovalo 14 preiskovancev. Vsak je opravil kontrolno in WHD meritev. Preiskovanci so WHD izvajali po navodilih mobilne aplikacija s protokolom: 30 globokih ritmičnih vdihov in izdihov (hiperventilacija), zadržanje diha po izdihu dokler posameznik zdrži, globok vdih in zadržanje diha za 15 sekund, kar se trikrat ponovi. TMAZ smo izvajali na cikloergometru s povečevanjem obremenitwe 30W/min. S sistemom Cosmed Quark PFT smo spremljali nekatere srčne, dihalne in presnovne parametre pred in med TMAZ: srčno frekvenco, delna tlaka kisika in CO2 na koncu izdiha (petO2 in petCO2), porabo kisika (V ˙O2), nastajanje CO2 (V ˙CO2), pljučno ventilacijo (VE), porabo kisika na W obremenitve v aerobnem območju (V ˙O2/WR) ter druge izpeljane parametre. Po končanih meritvah so preiskovanci ocenili občutek napora po Borgovi lestvici. Pri statistični obdelavi smo uporabili faktorsko ANOVA za ponovljene meritve, za statistične razlike smo upoštevali vrednosti p &lt; 0,05. Rezultati: Dokazali smo pozitivne učinke enkratne izvedbe WHD pred TMAZ na V ˙O2/WR ter na subjektivni občutek napora. Preiskovanci so na W porabili manj kisika pri WHD v primerjavi s kontrolno meritvijo (p = 0,016),  WDH obremenitev pa so opisali kot subjektivno lažjo v primerjavi s kontrolo (p = 0,015). Razprava in zaključek: Športniki na račun predhodne hiperventilacije v kombinaciji z apnejo subjektivno lažje prenašajo kratkotrajne obremenitve do maksimalne aerobne kapacitete. Manjši V ˙O2/WR po WHD je lahko pozitivna ali negativna adaptacija, ki pomeni bodisi optimizirano porabo kisika za mišično delo ali pa nezmožnost normalne dobave kisika v mišice. Omejitev študije je majhno število preiskovancev, študijo pa bi lahko nadaljevali na populaciji srčno-žilnih ali respiratornih bolnikov. V fizioterapiji bi bila WHD lahko pomembna strategija pri izvajanju telesne vadbe bolnikov, ki zaradi subjektivnega občutka napora s telesno aktivnostjo prenehajo.</dc:description><dc:publisher>[M. Dolinar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-10 07:46:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146748</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
