<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146693"><dc:title>Karakterizacija obrabe trdih prevlek TiAlN pri povišani temperaturi</dc:title><dc:creator>Šumandl,	Patrik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drnovšek,	Aljaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>trda prevleka</dc:subject><dc:subject>obraba</dc:subject><dc:subject>trdota</dc:subject><dc:subject>naparevanje s katodnim lokom</dc:subject><dc:subject>koeficient trenja</dc:subject><dc:subject>visokotemperaturni pogoji delovanja</dc:subject><dc:description>Sodobne tehnologije obdelave materialov se vse bolj premikajo v smeri zahtevnih pogojev odrezovanja: Ti pogoji zahtevajo, da so rezalna orodja prekrita z učinkovitimi zaščitnimi prevlekami. Taka prevleka mora prenesti visoke termomehanske obremenitve in biti obstojna proti degradaciji v zahtevnih okoljih. 
V ta namen se že vrsto let uporabljajo trde zaščitne prevleke na osnovi nitridov prehodnih kovin, saj nudijo visoko zaščito orodja pred velikimi obremenitvami, kot sta povišana temperatura ter tlak. Pred uporabo v proizvodnji mora vsak proces razvoja novih prevlek vključiti tudi tribološke teste pri temperaturah, ki so relevantne za dano aplikacijo. Obraba predstavlja progresivno poškodbo kontaktnih površin, ki vključuje izgubo materiala. Pojavi se na površinah, ki so izpostavljene obremenitvam in hkrati medsebojnemu relativnemu gibanju.
V magistrskem delu sem za merjenje koeficienta trenja uporabil visokotemperaturni tribometer, s pomočjo katerega sem lahko preračunal obrabo prevleke TiAlN pri povišani temperaturi. Tribološka karakterizacija prevlek je sestavljena iz množice triboloških testov različnih dolžin pri različnih temperaturah. Tako sem lahko določil, kdaj v tribološkem testu pride do največje obrabe in kako se trenje ter obraba spreminjata od začetnega kontakta pa do popolne izrabe prevleke.
Po vsakem opravljenem tribološkem testu sem z uporabo profilometra izmeril obrabno kaloto ter določil obrabo. Posamezne vzorce sem analiziral tudi z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa ter EDS-analizo. Zanimalo me je, kakšen je vpliv temperature na tribološke lastnosti prevleke TiAlN. V prvem delu naloge so predstavljene teoretične osnove, ki jim sledi eksperimentalni del in opis ter razlaga rezultatov.</dc:description><dc:publisher>P. Šumandl</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-08 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146693</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
